Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
razpršílec -lca [raspəršilca in raspəršiu̯ca] m (ȋ)
1. priprava za razprševanje: nanašati barvo, lak z razpršilcem; razpršilec za plinsko olje / hrbtni, ročni razpršilec / parfumski razpršilec
// nastavek za razprševanje: pritrditi razpršilec na cev; posoda z razpršilcem
2. manjša posoda s kemičnim sredstvom, shranjenim pod tlakom, ki se pri uporabi razpršuje: razpršilec je že prazen; kupiti tri razpršilce proti mrčesu; razpršilec z lakom za lase / zaščitno sredstvo v obliki razpršilca
SSKJ²
razpršílen -lna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na razpršitev ali razprševanje: razpršilna priprava / razpršilno sredstvo
♦ fiz. razpršilne leče leče, ki so ob robu debelejše kot na sredini; teh. razpršilna komora
SSKJ²
razpršílka -e [tudi raspəršiu̯ka] ž (ȋ)
priprava za razprševanje: vlaženje rastlin z razpršilko / parfumska razpršilka
// nastavek za razprševanje: posoda z razpršilko
SSKJ²
razpršílnik -a m (ȋ)
priprava za razprševanje: vlažiti rastline z razpršilnikom; razpršilnik za gnojnico
// nastavek za razprševanje: pritrditi razpršilnik na pipo / vrtljivi razpršilnik
SSKJ²
razpršílo -a s (í)
1. sredstvo, ki se pri uporabi razpršuje: izdelovati razpršila; barvati, škropiti z razpršilom; uporaba razpršil v kmetijstvu
2. kemično sredstvo, shranjeno v manjši posodi pod tlakom, ki se pri uporabi razpršuje: razpršilo proti mrčesu / lak v obliki razpršila
// posoda s takim kemičnim sredstvom: razpršilo je prazno
SSKJ²
razpršítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od razpršiti: razpršitev vode / razpršitev zaščitnega sredstva
SSKJ²
razpršíti -ím dov., razpŕšil (ī í)
1. narediti iz česa tekočega, sipkega drobne kapljice, delce: razpršiti mleko, olje, vodo; razpršiti moko; sneg se v zraku razprši; valovi se ob skalah razpršijo; hitro se razpršiti / razpršiti na drobne kapljice
// narediti, da kaj kam pride v drobnih kapljicah, delcih: razpršiti parfum, razkužilo; razpršiti škropivo po rastlinah
2. odbiti v različnih smereh: megla razprši svetlobo; ob steklu se žarki razpršijo
3. narediti, da pridejo zlasti denar, naložbe na več mest, se porazdelijo na več enot: razpršiti premoženje med več bank; razpršiti sredstva vlagateljev med delnice različnih podjetij / razpršiti portfelj; razpršiti naložbeno tveganje / razpršiti naložbe
4. ekspr. narediti, da kaj preneha obstajati: razpršiti dvome, negotovost, strah; razpršiti predsodke; moreče misli so se razpršile
● ekspr. ptice so se razpršile so hitro odletele v več smeri; ekspr. misli so se mu razpršile postal je raztresen
    razpršèn -êna -o:
    razpršen curek vode; razpršeni drobci granat; v mleku razpršena maščoba; razpršena svetloba; zmes razpršenega goriva; zdravilo v razpršenem stanju
SSKJ²
razpršljív -a -o prid. (ī í)
ki se da razpršiti: razpršljiva snov / ekspr. težko razpršljivi dvomi
SSKJ²
razprtíja -e ž (ȋ)
stanje nenormalnih medsebojnih odnosov zaradi izražanja nesoglasja, nasprotovanja: razprtija med njimi traja že več let; živeti v razprtiji; hude, notranje razprtije / delati razprtije
SSKJ²
razpŕtje -a s (ȓ)
glagolnik od razpreti, razširiti: razprtje precepa / razprtje med sosedi
SSKJ²
razpŕtost -i ž (ȓ)
lastnost, stanje razprtega: razprtost vej / razprtost cvetov
♦ geom. razprtost med dvema poltrakoma
SSKJ²
razpúhniti -em dov. (ú ȗ)
zastar. razpihniti, razplamteti: veter je razpuhnil ogenj
SSKJ²
razpuhtéti se -ím se dov. (ẹ́ í)
nav. ekspr. prenehati biti, obstajati: megla po dolini se je že razpuhtela / vonj se je kmalu razpuhtel / hude misli se razpuhtijo v nič
// izginiti, miniti: njen čar se je takoj razpuhtel
SSKJ²
razpuhtévati se -am se nedov. (ẹ́)
nav. ekspr. prenehavati biti, obstajati: meglica nad dolino se je razpuhtevala / premoženje se mu hitro razpuhteva
SSKJ²
razpúkati -am dov. (ū)
nar. raztrgati, razcefrati: razpukati predivo
    razpúkan -a -o:
    razpukano perje
SSKJ²
razpúst -a m (ȗ)
glagolnik od razpustiti: po razpustu parlamenta so razpisali volitve; razpust društva
SSKJ²
razpustítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od razpustiti: razpustitev društva, kluba, skupščine / razpustitev tablete v vodi
SSKJ²
razpustíti -ím dov., razpústil (ī í)
1. narediti, da kaj ni več skupaj, v prvotni obliki: razpustiti kite, lase; gube na krilu so se razpustile / plesalci kola so se razpustili
2. narediti, da kaj preneha delovati, obstajati: razpustiti društvo, stranko; razpustiti parlament; razpustiti zbor / razpustiti podjetje; v tistem času so razpustili veliko samostanov
3. narediti, povzročiti, da trdna snov v tekočini preide v drobne delce: razpustiti tableto v vodi / kruh se razpusti v mleku / sesekljano čebulo dušimo tako dolgo, da se razpusti
// narediti, povzročiti, da trdna snov zaradi toplote preide v tekoče stanje: razpustiti mast, slanino / ledena skorja se je na soncu razpustila raztajala
    razpustíti se 
    1. ekspr. prenehati se držati določenih disciplinskih, moralnih načel, norm: v mestu se je precej razpustil / spolno se razpustiti
    2. star. razpreti se, odpreti se: cveti, popki so se razpustili / prve lipe so se že razpustile so že začele cveteti
    razpuščèn -êna -o:
    razpuščeni lasje; razpuščena maščoba; razpuščeno življenje; društvo je razpuščeno; prisl.: razpuščeno živeti
SSKJ²
razpúščati -am nedov. (ú)
1. delati, da kaj ni več skupaj, v prvotni obliki: razpuščati lase; gube na krilu se že razpuščajo
2. delati, da kaj preneha delovati, obstajati: razpuščati društva / razpuščati samostane
3. delati, povzročati, da trdna snov v tekočini prehaja v drobne delce: razpuščati tablete v čaju
// delati, povzročati, da trdna snov zaradi toplote preide v tekoče stanje: razpuščati maslo, mast
    razpúščati se 
    1. ekspr. prenehavati se držati določenih disciplinskih, moralnih načel, norm: v takem okolju se ljudje razpuščajo / spolno se razpuščati
    2. star. razpirati se, odpirati se: brsti, popki se razpuščajo / v rebri se razpušča prvi teloh začenja cveteti
SSKJ²
razpuščênec -nca m (é)
ekspr. kdor se ne drži določenih disciplinskih, moralnih načel, norm: razuzdanci in razpuščenci
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
razpuščênost -i ž (é)
ekspr. lastnost, značilnost razpuščenega: razpuščenost mladih ljudi; razpuščenost in podivjanost otrok / spolna razpuščenost
● ekspr. pri njih vlada precejšnja razpuščenost precejšen nered
SSKJ²
razračúnati -am dov. (ȗ)
knjiž. obračunati: razračunati s kom
SSKJ²
razračunávanje -a s (ȃ)
knjiž. obračunavanje: ni hotel motiti njunega razračunavanja / osebno, politično razračunavanje
SSKJ²
razračunávati -am nedov. (ȃ)
knjiž. obračunavati: spet razračunavata med seboj
SSKJ²
razradostíti -ím dov., razradóstil; razradoščèn (ī í)
zastar. razveseliti: razradostiti prijatelja; razradostil se je ob pogledu na mesto
SSKJ²
razrahljánje -a s (ȃ)
glagolnik od razrahljati: razrahljanje vezi / razrahljanje discipline
SSKJ²
razrahljánost -i ž (á)
lastnost, značilnost razrahljanega: razrahljanost kamnitih skladov / ekspr. razrahljanost discipline / ekspr. čustvena razrahljanost
SSKJ²
razrahljáti -ám dov. (á ȃ)
1. narediti, da kaj ni več
a) trdno sprijeto, gosto: razrahljati zemljo / razrahljati volno, žimo
b) trdno, tesno nameščeno: razrahljati obveze, vezi; kravata se mu je razrahljala / razrahljati vozel / potres je razrahljal zidove
2. nav. ekspr. narediti, da postane kaj manj močno, izrazito: razrahljati disciplino; organizacija se je razrahljala
● ekspr. skrbi so mu razrahljale živce postal je živčen, razdražljiv; ekspr. zdravje se mu je razrahljalo ni več tako zdrav
    razrahlján -a -o:
    imeti razrahljane živce; zdel se mu je postaran in razrahljan; razrahljana prst
SSKJ²
razrásel -sla -o tudi razrástel -tla -o [razrasəu̯; razrastəu̯] prid. (ā á)
1. ki ima več poganjkov, vej: grmičasto razrasel plevel; lepo razraslo drevo
2. ki se rastoč razširi: ob poti razraslo robidovje / do oči razrasla brada; prim. razrasti se
SSKJ²
razráslost -i ž (á)
lastnost, značilnost razraslega: razraslost vej
SSKJ²
razràst1 -ásta m (ȁ á)
glagolnik od razrasti se: bujen razrast žita; razrast rakavega tkiva / velik razrast korupcije
SSKJ²
razrást2 -í in -i ž (ȃ)
1. glagolnik od razrasti se: dobra razrast trave, žita / z nepravilno uporabo antibiotikov prispevamo k razrasti odpornih bakterij
2. način, kako je kaj razraščeno: po razrasti si je to drevje podobno / pahljačasta, vilasta razrast drevesa
SSKJ²
razrástek -tka m (ȃ)
kar zraste, požene iz istega mesta na steblu, korenini: bujni razrastki na deblu / metličasti, pahljačasti razrastki
// ekspr., navadno s prilastkom kar je temu podobno: mesto stoji na enem od razrastkov gore
SSKJ²
razrásti se -rástem se in -rásem se dov., razrásel se in razrástel se (á)
1. narediti več poganjkov, vej: drevo se je razraslo; žito se je lepo razraslo; bujno, pahljačasto, vilasto se razrasti; razrasti se v širino, pri tleh
2. rastoč priti na večjo površino: korenine so se mrežasto, na široko razrasle; po njivi se je razrasel plevel / goba se je razrasla po vsem stanovanju
3. nav. ekspr. postati večji
a) po obsegu: mesto se je v nekaj letih zelo razraslo / gibanje se je hitro razraslo
b) po intenzivnosti: strah se je še bolj razrasel
4. v zvezi z v preiti, razviti se v to, kar izraža dopolnilo: grmovje se je razraslo v gosto živo mejo / v nekaj letih se je naselje razraslo v mesto / veter se je razrasel v orkan / zgodba se je razrasla v roman
● ekspr. dekle se je lepo razraslo razvilo; ekspr. v njunih srcih se je razrasla ljubezen zelo se imata rada
    razráščen -a -o:
    razraščene korenine; lepo razraščeno žito; 
prim. razrasel
SSKJ²
razráščanje -a s (á)
glagolnik od razraščati se: razraščanje žita / razraščanje plevela po njivi / razraščanje problemov
SSKJ²
razráščati se -am se nedov. (á)
1. delati poganjke, veje: drevo se lepo razrašča; žito se bujno razrašča; vilasto se razraščati
2. rastoč prihajati na večjo površino: okrog hiše se razraščajo koprive / plesen se hitro razrašča
3. nav. ekspr. postajati večji
a) po obsegu: mesto se hitro razrašča / ta dejavnost se razrašča iz leta v leto
b) po intenzivnosti: njen nemir se vedno bolj razrašča
4. v zvezi z v prehajati, razvijati se v to, kar izraža dopolnilo: grmi se razraščajo v živo mejo / gorovje se razrašča v več grebenov; naselje se razrašča v mesto
● ekspr. deklica se je že začela razraščati razvijati; ekspr. v njem se je razraščala užaljenost postajal je vedno bolj užaljen
SSKJ²
razráščenost -i ž (ȃ)
lastnost, značilnost razraščenega: starost in razraščenost dreves
SSKJ²
razravnáti -ám dov. (á ȃ)
knjiž. zravnati, poravnati: razravnati kup zemlje
SSKJ²
rázred -éda m (á ẹ́)
1. stopnja, organizacijska enota izobraževanja v osnovnih in srednjih šolah: šola ima štiri razrede; izdelati razred; v sedmem razredu je padel; nižji in višji razredi; učbenik za peti razred / šol. žarg. izpit čez razred razredni izpit
// skupnost učencev, ki imajo navadno pouk hkrati v istem prostoru: ukiniti, ustanoviti razred; predsednik razreda; disciplina v razredu / razred je šel na izlet učenci / biti vprašan pred razredom
// prostor, v katerem je ta skupnost: stopiti v razred; ob zvonjenju morajo biti učenci v razredu
2. soc., navadno v zvezi družbeni razred ljudje, ki imajo enak odnos do proizvajalnih sredstev in enak delež pri bogastvu družbe: odpraviti družbene razrede; nasprotja med (družbenimi) razredi / gospodujoči, priviligirani, vladajoči družbeni razred; ideolog meščanskega (družbenega) razreda
3. skupina sorodnih znanstvenih ali umetniških področij pri akademiji: razred za družbene, matematične, naravoslovne vede; razred za umetnosti
// člani akademije, ki pripadajo taki skupini: o tem sklepa drugi razred (akademije)
4. šport., navadno s prilastkom tekmovalci, razvrščeni zlasti glede na dosežene rezultate: priti, uvrstiti se v najvišji svetovni razred; vrhunski razred smučarjev
5. navadno s prilastkom kar ima v okviru kake razporeditve, razdelitve enake, podobne značilnosti: razvrstiti kaj v razrede; ta spomenik je uvrščen v najvišji vrednostni razred / tarifni razredi
// stopnja kakovosti in uporabnosti česa: to blago spada v prvi razred; vagon drugega, prvega razreda / kakovostni razredi
6. avt., šport. razdelitev osebnih in dirkalnih avtomobilov ter motornih koles zlasti glede na gibno prostornino motorja: deliti avtomobile v razrede; nižji, srednji, višji razred / tekmovati v razredu do dvestopetdeset kubičnih centimetrov
7. biol. sistematska kategorija rastlinstva ali živalstva, nižja od debla: vretenčarji se delijo na šest razredov; razred pijavk
♦ aer., navt. določiti ladji, letalu razred; ekon. nevarnostni razredi v katere so uvrščeni predmeti, ljudje glede na nevarnost, ogroženost; gozd. debelinski razred drevja; navt., voj. razred stopnja v nekaterih činih; kapetan I. razreda; pravn. plačilni, pokojninski razred do 1965 glede na naziv, kvalifikacijo, delovno dobo določena razvrstitev, po kateri se odmerja plača, pokojnina; volilni razred v stari Avstriji razvrstitev prebivalstva za volitve glede na družbeni položaj posameznika; soc. delavski razred ljudje, ki se preživljajo kot mezdni delavci v industriji ali kmetijstvu; šol. ponavljati, preskočiti razred
SSKJ²
razrédba -e ž (ẹ̑)
zastar. razvrstitev, razporeditev: velikost, oblika in razredba atomov / znanstvena razredba živali klasifikacija
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
razrédčenje -a s (ẹ̑)
glagolnik od razredčiti: razredčenje kisa / razredčenje pregostega nasada
SSKJ²
razrédčenost -i ž (ẹ̑)
lastnost, značilnost razredčenega: razredčenost barve, škropiva
SSKJ²
razredčeválec -lca [razretčevalca in razretčevau̯ca] m (ȃ)
razredčilo: razredčevalec za barve
SSKJ²
razredčeválka -e [tudi razretčevau̯ka] ž (ȃ)
strojn., v zvezi zračna razredčevalka priprava za izsesavanje zraka iz zaprtega prostora; vakuumska črpalka: poveznik zračne razredčevalke
SSKJ²
razredčevánje -a s (ȃ)
glagolnik od razredčevati: razredčevanje barv; razredčevanje sadnega soka z vodo; zgoščevanje in razredčevanje
SSKJ²
razredčeváti -újem nedov. (á ȗ)
delati bolj redko: razredčevati barve; razredčevati sadni sok z vodo
SSKJ²
razredčílo -a s (í)
sredstvo za razredčevanje: razredčiti lak z razredčilom; razredčilo za barve; topila in razredčila
SSKJ²
razredčína -e ž (í)
1. kar je razredčeno: pripraviti razredčino mlečnega prahu v vodi / to škropivo se uporablja v veliki razredčini
2. fiz. območje v snovi, kjer je tlak manjši od povprečnega tlaka: razredčine in zgoščine
SSKJ²
razredčítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od razredčiti: razredčitev kisa / razredčitev sadik; razredčitev vej / razredčitev straž
SSKJ²
razrédčiti -im dov. (ẹ́ ẹ̑)
1. narediti bolj redko: razredčiti kis, sadni sok; razredčiti z vodo / mah je razredčil travo; razredčiti grmovje, veje; razredčiti sadike
2. povzročiti, da se kaka skupnost, skupina številčno zmanjša: nalezljive bolezni so razredčile prebivalstvo
    razrédčiti se 
    1. postati bolj redek: proti vrhu se je gozd razredčil
    2. postati številčno manjši: gostje v hotelu so se precej razredčili
    razrédčen -a -o:
    razredčen alkohol; v teh višinah je zrak že razredčen; razredčene živalske vrste
SSKJ²
razréden -dna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na razred:
a) učenci izdajajo svoj razredni časopis / razredni učiteljski zbor; razredna skupnost; razredna ura ura za reševanje problemov razredne skupnosti
♦ šol. razredni izpit izpit iz snovi, predpisane za en razred; razredni pouk pouk v nižjih razredih osnovne šole, pri katerem poučuje v isti skupini učencev en učitelj vse predmete ali večino predmetov; razredni učitelj
b) razredni boj; razredni cilji, interesi; ekspr. razredni sovražnik; razredna družba; razredna ideologija; razredna pripadnost, zavest; razredna nasprotja
    razrédno prisl.:
    razredno opredeljeni cilji; razredno zaveden
SSKJ²
razréditi1 -im dov. (ẹ́ ẹ̄)
star. razredčiti: razrediti z vodo / razrediti gozd
    razréden in razrêjen -a -o:
    razredene sadike
SSKJ²
razredíti2 -ím dov., razrédil; razrejèn (ī í)
zastar. razvrstiti, razporediti: vojake je razredil vzdolž zidu
SSKJ²
razrédnica -e ž (ẹ̑)
1. šol. uradna knjiga, v katero se vpisuje obravnavana učna snov in odsotnost učencev; dnevnik: zapisati imena vseh manjkajočih učencev v razrednico
2. zastar. razredničarka: bila je razrednica tretjega razreda
SSKJ²
razrédničarka -e ž (ẹ̑)
učiteljica, ki poučuje v razredu in je obenem vodja razreda: slovenščino jih uči razredničarka; razredničarka drugega razreda
SSKJ²
razrédnik -a m (ẹ̑)
učitelj, ki poučuje v razredu in je obenem vodja razreda: razrednik je šel z učenci na izlet; pogovoriti se z razrednikom
♦ šol. ukor razrednika nekdaj vzgojni ukrep zaradi kršitve discipline ali neizpolnjevanja obveznosti
SSKJ²
razrédniški -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na razrednike: razredniški posli; razredniško delo / dobivati razredniški dodatek
SSKJ²
razrédništvo -a s (ẹ̑)
opravljanje razredniških poslov: dodatek za razredništvo
SSKJ²
razrednobójen in razrednobôjen -jna -o prid. (ọ̄; ō)
knjiž. nanašajoč se na razredni boj: razrednobojni položaj v državi / razrednobojna usmerjenost literature
SSKJ²
razrédnost -i ž (ẹ̑)
soc. lastnost, značilnost razrednega: razrednost družbe
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
razrepénčiti se -im se dov. (ẹ́ ẹ̑)
ekspr. zelo se razjeziti, se razburiti: za vsako malenkost se razrepenči
SSKJ²
razreševánje -a s (ȃ)
glagolnik od razreševati: razreševanje šifriranega besedila / razreševanje problemov / imenovanje in razreševanje članov odbora
SSKJ²
razreševáti -újem nedov. (á ȗ)
1. delati, da kaj preneha biti neznano, nejasno, zapleteno: razreševati rebuse / razreševati neznano pisavo
// delati, da kaj preneha obstajati: razreševati probleme / razreševati spore
2. priznavati, potrjevati prenehanje funkcij, pooblastil, navadno zaradi izteka mandata: razreševati koga dolžnosti, obveznosti / te organe voli in razrešuje državni zbor
SSKJ²
razrešítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od razrešiti: razrešitev uganke / razrešitev aktualnih vprašanj / razrešitev predsednika, delavskega sveta
SSKJ²
razrešíti in razréšiti -im dov. (ī ẹ́)
1. narediti, da kaj preneha biti neznano, nejasno, zapleteno: razrešiti uganko; razrešiti znamenja na pergamentu; kar ga je dolgo mučilo, se je razrešilo samo od sebe / hotel je razrešiti vse skrivnosti narave spoznati, razkriti
♦ lit. razrešiti dramski zaplet; mat. razrešiti enačbo rešiti
// narediti, da kaj preneha obstajati: razrešiti problem, vprašanje / razrešiti spor / razrešiti protislovje odpraviti
2. priznati, potrditi prenehanje funkcij, pooblastil, navadno zaradi izteka mandata: razrešili so ga dolžnosti sekretarja; razrešiti koga obveznosti, odgovornosti / razrešiti stari odbor
    razréšen -a -o:
    razrešen zaplet; biti razrešen dolžnosti, funkcij
SSKJ²
razrešljív -a -o prid. (ī í)
ki se da razrešiti, rešiti: težko razrešljiva uganka / razrešljiv problem / v teh okoliščinah spor ni razrešljiv
SSKJ²
razréšnica -e ž (ẹ̑)
razrešitev (od) dolžnosti in odgovornosti: dati, izglasovati, sprejeti razrešnico upravnemu odboru; zaprositi za razrešnico
SSKJ²
razrèz -éza m (ȅ ẹ́)
1. glagolnik od razrezati: razrez zaklane živali
2. zlasti prva leta po 1945 razdelitev določene obveznosti, količine po ustreznem ključu, ki ga ni mogoče poljubno spreminjati: doseči, narediti pravilen razrez
SSKJ²
razrézati -réžem dov. (ẹ́ ẹ̑)
z rezanjem narediti kose, dele: razrezati jabolko, kruh; razrezati zaklano žival; razrezati z nožem, s škarjami / razrezati na koščke, krhlje, rezine; razrezati počez, po dolgem; pren. reke so razrezale ravnino
♦ navt. razrezati ladjo za staro železo
// narediti več urezov, zarez: rano so mu razrezali in izžgali; stopila je na črepinjo in si razrezala stopalo
    razrézan -a -o:
    razrezani kosi mesa; na koščke razrezana limona; razpraskane in razrezane roke
    ♦     bot. dlanasto, pernato razrezani list
SSKJ²
razrezávati -am nedov. (ȃ)
razrezovati: razrezavati jabolka
SSKJ²
razrézek -zka m (ẹ̑)
knjiž. vsak od kosov, delov, nastal pri rezanju: z razrezki srajce je obvezala rane
SSKJ²
razrezljáti -ám dov. (á ȃ)
z rezljanjem poškodovati, uničiti: učenci so razrezljali šolske klopi
    razrezlján -a -o:
    razrezljana miza
SSKJ²
razrezoválec -lca [razrezovau̯ca tudi razrezovalca] m (ȃ)
kdor razrezuje: razrezovalec je z ostrim nožem razrezoval meso
SSKJ²
razrezováti -újem nedov. (á ȗ)
z rezanjem delati kose, dele: mesarji razsekujejo in razrezujejo meso / razrezovati hlode razžagovati
SSKJ²
razríniti -em dov. (í ȋ)
z rinjenjem narediti, da kaj ni več skupaj: razrinil je kozarce na mizi, da je naredil prostor za steklenice / razriniti množico / sneg, zemljo so razrinili z buldožerjem
SSKJ²
razríti -ríjem dov., razríl in razrìl (í ȋ)
narediti rove, jarke, jame z rilcem, gobcem: krt je razril vrt; divji prašiči so razrili njivo
// narediti rove, jarke, jame sploh: ta plug zemljo samo razrije / pobočja so razrili hudourniki
// poškodovati, uničiti: tanki so razrili ceste / ekspr. koze so ji grdo razrile obraz
    razrít -a -o:
    od hudournikov razrite poti; razrito zemljišče
SSKJ²
razritína -e ž (í)
razrita zemlja, navadno od divjih prašičev: razritine na njivi, v gozdu
SSKJ²
razrívati -am nedov. (í)
1. delati rove, jarke, jame z rilcem, gobcem: divji prašiči jim razrivajo njive
// delati rove, jarke, jame sploh: prvotni plug je zemljo samo razrival
// delati škodo, uničevati: konji so s kopiti razrivali cesto
2. z rinjenjem delati, da kaj ni več skupaj: razrivati mize in stole; s komolci je razrival ljudi / buldožer je razrival sneg, zemljo
SSKJ²
razrogáčiti -im dov. (á ȃ)
knjiž. izbuljiti: razrogačiti oči od začudenja
    razrogáčen -a -o:
    gledati z razrogačenimi očmi
SSKJ²
razrováti -rújem dov., razrovál (á ú)
star. razriti: divji prašiči so razrovali zemljo
    razrován -a -o:
    razrovana cesta
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
razrúkati -am dov. (ū ȗ)
nižje pog. razmajati: potres je razrukal hišo
    razrúkan -a -o:
    razrukani zidovi
SSKJ²
razrúšenje -a s (ū)
glagolnik od razrušiti: potres je povzročil razrušenje mesta / razrušenje moralnih vrednot
SSKJ²
razrušítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od razrušiti: razrušitev trdnjave
SSKJ²
razrúšiti -im, in razrušíti in razrúšiti -im dov. (ú ȗ; ī ú)
1. s silo narediti, da zlasti objekt, objekti razpadejo na dele, kose: razrušiti hišo; potres je razrušil veliko naselij; grad se je razrušil; ekspr. razrušiti mesto do tal, v nič
2. ekspr. narediti, povzročiti, da zlasti kako stanje preneha: razrušiti ravnovesje v naravi / razrušiti družinsko življenje
    razrúšen -a -o:
    razrušena hiša; mesto je bilo do tal razrušeno
SSKJ²
razruváti -rújem tudi razrúvati -am dov., razruvál tudi razrúval (á ú; ū)
z ruvanjem poškodovati, uničiti: divji prašiči so razruvali žito
// ekspr. poškodovati, uničiti sploh: nalivi so razruvali cesto
    razruván tudi razrúvan -a -o:
    razruvane ceste
SSKJ²
razrvánec -nca m (á)
ekspr. razrvan človek: znašel se je med samimi razrvanci
SSKJ²
razrvánost -i ž (á)
nav. ekspr. stanje razrvanega človeka: pesnikov nemir in razrvanost / čustvena, duševna razrvanost; živčna razrvanost / vojna je povzročila razrvanost družine
SSKJ²
razrváti -rújem dov., razrvál (á ú)
nav. ekspr. povzročiti notranjo napetost, nemir, neuravnovešenost: nesoglasja in prepiri so jo razrvali; vojna je ljudi tudi duševno razrvala
// povzročiti, da kaj preneha (zadovoljivo) opravljati svojo funkcijo: naporno življenje mu je razrvalo živce / to je družine gospodarsko in moralno razrvalo
    razrván -a -o:
    imeti razrvane živce; zadnje čase je zelo razrvan; razrvana družinska skupnost; duševno razrvani ljudje; moralno razrvano življenje
SSKJ²
razsàd -áda m (ȁ á)
1. razsaditev: pripraviti drevesa za razsad
2. agr. zemljišče, na katerem rastejo rastline za razsaditev: vzdrževanje razsadov
// rastline, namenjene za razsaditev: razsad je postal pregost
SSKJ²
razsadítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od razsaditi: razsaditev dreves, sadik
SSKJ²
razsadíti -ím dov., razsádil (ī í)
posaditi na več mest: razsaditi potaknjence, sadike
    razsadíti se 
    sneti se z ročaja: sekira se je razsadila
    razsajèn -êna -o:
    razsajena motika; razsajene rastline
SSKJ²
razsádnik -a m (ȃ)
knjiž. razsad, drevesnica: urediti razsadnik / gozdni razsadnik
SSKJ²
razsajáč -a m (á)
ekspr. kdor (rad) razsaja: ukrotiti razsajače; razsajač in pretepač
SSKJ²
razsajálec -lca [rassajau̯ca] m (ȃ)
razsajač: razsajalce so komaj ukrotili
SSKJ²
razsájanje -a s (á)
glagolnik od razsajati1: vpitja in razsajanja ne more prenašati / dolgotrajno razsajanje viharja / razsajanje bolezni
SSKJ²
razsájati1 -am nedov. (á)
1. v dejanju kazati notranjo napetost, nemir, neuravnovešenost: duševni bolnik, pijanec razsaja; vpili so in razsajali vso noč; razsaja kot obseden
2. ekspr. nastopati, pojavljati se z veliko silo, intenzivnostjo: nevihta razsaja; vihar je silovito razsajal / letos razsaja gripa; takrat so razsajale koze
    razsajajóč -a -e:
    miriti razsajajočega človeka; razsajajoča bolezen
SSKJ²
razsájati2 -am nedov. (á)
saditi, posajati na več mest: razsajati sadike, solato
SSKJ²
razsánjati se -am se dov. (á)
knjiž. začeti intenzivneje sanjati, sanjariti: razsanjal se je o domovini
    razsánjan -a -o:
    razsanjan obraz; vsa razsanjana je sedela ob njem
SSKJ²
razsédati -am nedov. (ẹ́ ẹ̄)
delati, da kdo ne sedi več skupaj s kom: učiteljica nemirne učence pogosto razseda
SSKJ²
razsedláti -ám dov. (á ȃ)
sneti, odstraniti sedlo: razsedlati konja, mulo
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
razsèg -éga m (ȅ ẹ́)
knjiž. razsežnost, velikost: ta dolina ima manjši razseg; razseg nahajališč premoga / razseg jezikovnih pojavov
SSKJ²
razsejánost -i ž (á)
lastnost, značilnost razsejanega: razsejanost rastlin / knjiž. razsejanost industrijskih središč
SSKJ²
razsejáti -sêjem dov., razsêj in razsèj; razsejál (á ȇ)
povzročiti, da pride seme na večjo površino, na več mest: veter je razsejal plevel po vsej njivi; mak se je razsejal med žito; ta rastlina se razseje sama od sebe
● ekspr. razsejati novico po vasi razširiti
    razsejáti se knjiž.
    razširiti se: izrojene celice so se razsejale po vsem telesu; rak se je razsejal že v druge organe
    razseján -a -o:
    v žitu je razsejan mak; po hribovju razsejane kmetije; hiše so razsejane daleč naokrog
SSKJ²
razsèk -éka m (ȅ ẹ́)
glagolnik od razsekati: razsek zaklane živali
SSKJ²
razsékati -am dov. (ẹ́ ẹ̑)
s sekanjem narediti kose, dele: razsekati poleno, veje; razsekati žico z dletom / razsekati zaklano žival / razsekati na drobne kosce
● ekspr. z bičem mu je razsekal obraz naredil, povzročil več ran
    razsékan -a -o:
    razsekane veje; pokrajina je razsekana s strmimi pobočji
    ●     ekspr. govoril je v razsekanih stavkih v stavkih z ostrimi premori
SSKJ²
razsekávanje -a s (ȃ)
glagolnik od razsekavati: razsekavanje polen / razsekavanje na ražnju pečene živali
SSKJ²
razsekávati -am nedov. (ȃ)
s sekanjem delati kose, dele: veje je razsekaval na kratka polena / razsekavati meso
SSKJ²
razsekljáti -ám dov. (á ȃ)
1. s sekljanjem narediti kose, dele: razsekljati meso
2. s sekljanjem poškodovati: razsekljati mizo / ekspr. toča je razsekljala koruzo
    razseklján -a -o:
    razsekljano meso; na majhne parcele razsekljano posestvo
SSKJ²
razsekováti -újem nedov. (á ȗ)
s sekanjem delati kose, dele: razsekovati veje / razsekovati meso
SSKJ²
razselítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od razseliti: razselitev slovenskih družin
SSKJ²
razselíti -sélim dov. (ī ẹ́)
z izseljevanjem, preseljevanjem narediti, da kdo ne živi več skupaj z drugimi: prebivalce tega kraja so razselili / jetnike so razselili po celicah
    razselíti se 
    odseliti se v več krajev: vaščani so se po potresu razselili
    razséljen -a -o:
    razseljeni ljudje slovenskega rodu; del prebivalstva je bil razseljen; razseljena oseba kdor zaradi izselitve, preselitve, zlasti iz političnih razlogov, ne živi več v svoji domovini
SSKJ²
razséljenec -nca m (ẹ́)
vsak od razseljenih ljudi: roman opisuje življenje slovenskih razseljencev
SSKJ²
razseljevánje -a s (ȃ)
glagolnik od razseljevati: razseljevanje prebivalstva; razseljevanje med okupacijo
SSKJ²
razseljeváti -újem nedov. (á ȗ)
z izseljevanjem, preseljevanjem delati, da kdo ne živi več skupaj z drugimi: okupatorji so razseljevali domače prebivalstvo
    razseljeváti se 
    odseljevati se v več krajev: prebivalci hribovskih vasi so se razseljevali v industrijska središča
SSKJ²
razsésti -sédem dov., stil. razsèl razséla; nam. razsést in razsèst (ẹ́ ẹ̑)
1. narediti, da kdo ne sedi več skupaj s kom: učiteljica učence večkrat razsede
2. star. razjahati: jezdec je razsedel in se pretegnil
    razsésti se zastar.
    razpasti, razkrojiti se: skalovje po pobočju se je počasi razsedlo
    razséden -a -o:
    razpokane in razsedene skale
SSKJ²
razsèv -éva m (ȅ ẹ́)
med. razširitev, razširjenje: preprečevati razsev bacilov
SSKJ²
razsévati1 -am nedov. (ẹ́)
knjiž. razširjati, raznašati: ptice razsevajo seme nekaterih rastlin / razsevati vznemirljiva gesla
SSKJ²
razsévati2 -am nedov. (ẹ́)
knjiž. razsvetljevati: svetilnik razseva noč
SSKJ²
razsévek -vka m (ẹ̑)
med. skupek rakastih celic ali bakterij, ki se razširi iz prvotnega žarišča na drugo mesto v telesu, kjer začne enako bolezen: obsevati razsevke; razsevki v pljučih
SSKJ²
razséžen -žna -o prid., razséžnejši (ẹ́ ẹ̄)
1. ki zavzema razmeroma veliko površino, velik prostor: razsežni gozdovi; stavba ni visoka, je pa razsežna; park zavzema razsežno ozemlje / razsežne opekline / razsežen prostor velik
2. ki zavzema razmeroma veliko področje
a) glede na delovanje, učinek: razsežna eksplozija
b) glede na problematiko, vsebino: razsežna dejavnost društva; to vprašanje je zelo razsežno / razsežna zgodba
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
razséžje -a s (ẹ̑)
knjiž. kar je razsežno, veliko: pred njim se prikaže široko razsežje barak, streh / miselna razsežja
SSKJ²
razséžnost -i ž (ẹ́)
1. lastnost, značilnost razsežnega: razsežnost gozdov / razsežnost romana
2. vsaka od smeri, v katerih telo zavzema prostor: ploskev ima dve razsežnosti; globinska razsežnost; ploskovna, prostorska razsežnost / časovna razsežnost; ustvariti tretjo razsežnost na sliki globino, plastičnost
// količina določenih enot, ki jih ima telo v vsaki od teh smeri: izmeriti, ugotoviti razsežnosti plavalnega bazena; ta zaboj ima enake razsežnosti kot oni; ekspr. prostor orjaških razsežnosti
3. publ., s prilastkom kar je določeno z dejstvi, odnosi tega, kar izraža prilastek: analizirati družbene razsežnosti romana; dati, imeti določene razsežnosti; razmišljati o duhovnih razsežnostih življenja; politična razsežnost problema / gibanje je dobilo zavidljive razsežnosti se je zelo razširilo
SSKJ²
razsijáti -síjem dov., razsijál (á ȋ)
knjiž. (močno) obsijati: sonce je razsijalo polje / nasmeh ji je razsijal obraz
SSKJ²
razsíp -a m (ȋ)
1. glagolnik od razsuti ali razsipati: preprečevati razsip zrnja
2. zastar. razvalina: na hribu je razsip nekdanjega gradu
SSKJ²
razsipálnik -a m (ȃ)
agr. stroj za razsipanje, trosenje umetnih gnojil:
SSKJ²
razsípanje -a s (ī)
glagolnik od razsipati: razsipanje zrn / lahkomiselno razsipanje denarja, premoženja
SSKJ²
razsípati -am tudi -ljem nedov. (ī ȋ)
1. delati, da kaj sipkega, drobnega ni več skupaj: otrok je razsipal sladkor; zrnje se je razsipalo po tleh / ognjenik razsipa pepel in kamenje bruha
// delati, da kaj sipkega, drobnega pride na večjo površino, na več mest: razsipati pesek po dvorišču
2. ekspr. oddajati, razširjati, navadno v veliki količini: sonce razsipa svoje žarke; svetilka je razsipala mehko svetlobo po sobi / razsipati domislice
3. nav. ekspr. pretirano, nepremišljeno porabljati dobrine: lahkomiselno razsipati denar; razsipal je z obema rokama zelo; pren. razsipati svoje moči
SSKJ²
razsipávanje -a s (ȃ)
glagolnik od razsipavati: razsipavanje zrnja / razsipavanje denarja; razsipavanje z družbenimi sredstvi / razsipavanje besed
SSKJ²
razsipávati -am nedov. (ȃ)
1. delati, da kaj sipkega, drobnega pride na večjo površino, na več mest: razsipavati umetna gnojila; z lopato je razsipaval pesek
2. ekspr. oddajati, razširjati, navadno v veliki količini: lestenec razsipava svetlobo / pomlad razsipava cvetje po travnikih / harfa je razsipavala zvoke po dvorani / razsipavati domislice, duhovitosti
3. nav. ekspr. pretirano, nepremišljeno porabljati dobrine: razsipavati denar, z denarjem; pren. ne razsipavaj svojih moči za to
● ekspr. razsipavati s pohvalo preveč hvaliti
SSKJ²
razsípen -pna -o prid., razsípnejši (ī)
nav. ekspr. ki pretirano, nepremišljeno porablja dobrine: ta človek je preveč razsipen; razsipna ženska / narava je z energijo zelo razsipna / razsipno življenje
● ekspr. ne bodi tako razsipen z nauki ne dajaj toliko nasvetov
// razkošen: razsipna razsvetljava
    razsípno prisl.:
    razsipno ravnati z denarjem; razsipno živeti
SSKJ²
razsípnež -a m (ȋ)
ekspr. razsipen človek: bil je velik razsipnež
SSKJ²
razsípnica -e ž (ȋ)
ekspr. razsipna ženska: bila je razsipnica in je vse zapravila
SSKJ²
razsípnik -a m (ȋ)
ekspr. razsipen človek: iz skopuha je postal razsipnik
SSKJ²
razsípniški -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na razsipnike: razsipniški človek / razsipniško ravnanje, življenje
SSKJ²
razsípništvo -a s (ȋ)
nav. ekspr. pretirano, nepremišljeno porabljanje dobrin: boj proti razsipništvu
SSKJ²
razsípnost -i ž (ī)
nav. ekspr. lastnost, značilnost razsipnega človeka: očital ji je razsipnost; skopost in razsipnost
SSKJ²
razslojênost -i ž (é)
lastnost, značilnost razslojenega: družbena, socialna razslojenost; razslojenost ljudi glede na poklicno pripadnost
SSKJ²
razslojevánje -a s (ȃ)
glagolnik od razslojevati: razslojevanje družbe, prebivalstva / razredno, stanovsko razslojevanje; razslojevanje na vasi
SSKJ²
razslojeváti -újem nedov. (á ȗ)
povzročati nastanek gospodarskih in družbenih razlik pri kom: gospodarski razvoj je družbo vedno bolj razslojeval; kmečko prebivalstvo se je hitro razslojevalo
// povzročati nastanek razlik pri čem sploh: razseljevanje ljudi je razslojevalo prej enoten jezik
SSKJ²
razslojítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od razslojiti: gospodarska, socialna razslojitev družbe
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
razslojíti -ím dov., razslójil (ī í)
povzročiti nastanek gospodarskih in družbenih razlik pri kom: gospodarski razvoj je razslojil kmečko prebivalstvo; družba se je razslojila
// povzročiti nastanek razlik pri čem sploh: različni interesi članov so stranko kmalu razslojili / razseljevanje je prej enoten jezik razslojilo
    razslojèn -êna -o:
    razslojeni kmetje; žargonsko razslojen jezik
SSKJ²
razslovíti se -ím se dov., razslôvil se (ī í)
knjiž. posloviti se: odšel je, ne da bi se razslovil z nami / za vselej sta se morala razsloviti
SSKJ²
razslúziti -im dov. (ú ȗ)
agr. narediti, da v moštu ni več trdnih, sluzastih delcev: razsluziti mošt
SSKJ²
razsmejáti se -smêjem se tudi -ím se dov., razsmêj se in razsmèj se razsmêjte se; razsmejál se (á é)
začeti se zelo smejati: ob tem prizoru so se vsi razsmejali / ekspr. razsmejati se do solz
    razsmejáti knjiž.
    povzročiti, da se kdo zelo smeje: klovn je razsmejal gledalce
    razsmeján -a -o:
    razsmejan otrok; razsmejane oči
SSKJ²
razsmérnik -a m (ẹ̑)
elektr. naprava za pretvarjanje enosmernega toka v izmenični tok: usmerniki in razsmerniki / tranzistorski razsmernik ki ima tranzistorje
SSKJ²
razsmradíti -ím dov., razsmrádil; razsmrajèn (ī í)
narediti, da kaj ni več zasmrajeno: sobe niso mogli razsmraditi
SSKJ²
razsnôva -e ž (ȏ)
lit. zaključni del literarnega dela, v katerem se dogajanje postopno končuje; razplet: zasnova in razsnova
SSKJ²
razsnováti -snújem dov., razsnovál (á ú)
1. lit. postopno končati dogajanje; razplesti: avtor razsnuje zgodbo v romanu
2. zastar. razčleniti: površno razsnovati povedano; do podrobnosti razsnovati pogovor
SSKJ²
razsôdba -e ž (ō)
1. odločitev razsodišča, sodišča: pravilna razsodba / razsodba razsodišča
♦ pravn. izdati, izreči razsodbo
2. glagolnik od razsoditi: po njuni razsodbi so bile izrečene besede preostre
SSKJ²
razsódek -dka m (ọ̑)
glagolnik od razsoditi: pred odločitvijo je potreben razsodek; zmagal je trezen razsodek / čakali so na njegov razsodek / star. nima nobenega razsodka nobene razsodnosti
SSKJ²
razsóden -dna -o prid., razsódnejši (ọ́ ọ̄)
ki v težkem položaju ravna razumno, premišljeno: razsoden človek, mož; kljub razburjenju je ostal razsoden; dovolj je razsoden, da se bo prav odločil / razsodno dejanje, vedenje
    razsódno prisl.:
    razsodno misliti, ravnati
SSKJ²
razsodílo -a s (í)
knjiž. merilo, kriterij: ocenjevati po strogih razsodilih
SSKJ²
razsodíšče -a s (í)
1. družbeni organ za reševanje sporov po dogovoru strank: ustanoviti razsodišče; predložiti spor razsodišču
♦ pravn. haaško razsodišče stalno meddržavno razsodišče v Haagu, ki poravnava spore med državami; pogodbeno razsodišče
2. skupina oseb, določena za reševanje nesoglasij, nesporazumov: razsodišče društva, organizacije / častno razsodišče ki razsoja moralne, etične prestopke
SSKJ²
razsodíščen -čna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na razsodišče: razsodiščni postopek / razsodiščna poravnava
SSKJ²
razsodíti in razsóditi -im dov. (ī ọ́)
1. izreči svoje navadno dokončno, odločilno mnenje o določeni stvari: razsoditi spor; sama razsodi o moji prošnji; o tem bo že on razsodil; pravično, pravilno razsoditi / razsodišče je tako razsodilo
♦ pravn. odločiti v postopku pred razsodiščem, sodiščem
2. star. ugotoviti, presoditi: ne da se razsoditi, koliko je resnice v tem; kdo bi mogel to razsoditi
    razsójen -a -o:
    zadeva je že razsojena
SSKJ²
razsodníca -e ž (í)
1. ženska, ki razsoja: bila je razsodnica v njihovem sporu
// članica razsodišča: izbrana je za stalno razsodnico
2. knjiž. ocenjevalka: bila je neprizanesljiva razsodnica njegovega dela
SSKJ²
razsodník -a m (í)
1. kdor razsoja: bil je zanesljiv razsodnik; poklicati, postaviti koga za razsodnika
// član razsodišča: imenovati, izbrati razsodnika; stalni razsodnik
2. knjiž. ocenjevalec: glasbeni, jezikovni razsodnik
SSKJ²
razsodníški -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na razsodnike ali razsojanje: razsodniški postopek / razsodniška odločba
♦ pravn. razsodniški izrek
SSKJ²
razsodníštvo -a s (ȋ)
dejavnost razsodnikov: organizacija razsodništva
// razsodniki: imenovati glavno razsodništvo
SSKJ²
razsódnost -i ž (ọ́)
sposobnost v težkem položaju razumno, premišljeno ravnati: manjka mu razsodnosti; izgubiti razsodnost; bolečine mu jemljejo, ekspr. zamegljujejo razsodnost; ekspr. odpovedala mu je zdrava razsodnost / delaj po svoji razsodnosti / knjiž. razsodnost duha
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
rázsoha tudi razsóha -e ž (á; ọ̑)
nar. v dva ali več krakov razraslo drevo; debelna rogovila: malo pod razsoho so lipo povezali z jekleno žico
SSKJ²
rázsohe -soh ž mn. (á ȃ)
nar. vzhodno senene vile: nalagati seno z razsohami
SSKJ²
razsója -e ž (ọ̑)
glagolnik od razsojati ali razsoditi: razsojo je prepustil modrejšim / ni bil več sposoben jasne razsoje
SSKJ²
razsójanje -a s (ọ́)
glagolnik od razsojati: pri razsojanju o teh stvareh noče sodelovati; modro, samostojno razsojanje / razsojanje v civilnih zadevah
SSKJ²
razsójati -am nedov. (ọ́)
izrekati svoje navadno dokončno, odločilno mnenje o določeni stvari: razsojati prepire in kaznovati prestopnike; o tem bodo razsojali drugi; pravično, ekspr. trezno razsojati
♦ pravn. odločati v postopku pred razsodiščem, sodiščem
SSKJ²
razsojeválec -lca [rassojevau̯ca tudi rassojevalca] m (ȃ)
1. kdor razsoja: bil je zanesljiv razsojevalec
2. knjiž. ocenjevalec: razsojevalec gledaliških del
SSKJ²
razsojeválen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na razsojanje: razsojevalni kriteriji / razsojevalni akt
SSKJ²
razsòl -ôla [rassou̯ in rassol] m (ȍ ó)
agr. zmes (kuhinjske) soli, začimb in drugih dodatkov, s katero se prepoji meso zlasti pred prekajevanjem: pripraviti razsol; prepojiti meso z razsolom / dati v razsol; pustiti v razsolu
SSKJ²
razsolíca tudi rázsolica -e ž (í; á)
agr. raztopina razsola v vodi: dati meso v razsolico
SSKJ²
razsolíti -ím dov., razsólil (ī í)
1. odstraniti sol iz česa: razsoliti preslano meso, zelenjavo
// spremeniti morsko vodo v sladko: naprava ne razsoli dovolj morske vode
2. agr. prepojiti meso z zmesjo (kuhinjske) soli, začimb in drugih dodatkov zlasti pred prekajevanjem: razsoliti in prekaditi meso; razsoliti ribe
    razsoljèn -êna -o:
    razsoljena voda; sušiti razsoljeno meso
SSKJ²
razsoljeválen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na razsoljevanje: razsoljevalni postopek / razsoljevalna posoda
SSKJ²
razsoljevánje -a s (ȃ)
glagolnik od razsoljevati: razsoljevanje morske vode; naprave za razsoljevanje / razsoljevanje mesa
SSKJ²
razsoljeváti -újem nedov. (á ȗ)
1. odstranjevati sol iz česa: preslano zelenjavo razsoljujejo v vodi
// spreminjati morsko vodo v sladko: ta naprava razsoljuje morsko vodo
2. agr. prepajati meso z zmesjo (kuhinjske) soli, začimb in drugih dodatkov zlasti pred prekajevanjem: razsoljevati in prekajevati meso
SSKJ²
razsolzíti se -ím se [rassou̯ziti se] dov., razsôlzil se (ī í)
knjiž. postati (zelo) solzen: ob njegovem pripovedovanju se vsi razsolzijo / razsolziti se nad kom razjokati se
SSKJ²
razsrdíti -ím, tudi razsrdíti in razsŕditi -im dov., razsŕdil (ī í; ī ŕ)
zelo razjeziti: njen odgovor ga je razsrdil; razsrditi se na koga, nad kom; hitro se razsrditi
    razsŕjen -a -o:
    razsrjen človek; tako je razsrjen, da mu raje ne hodi blizu
SSKJ²
razsredíščiti -im dov. (í ȋ)
knjiž. narediti, da kaj ni več središče, v središču: razsrediščiti zgodbo / samega sebe je hotel popolnoma razsrediščiti
    razsredíščen -a -o:
    razsrediščena zgodba
SSKJ²
razsŕjenost -i ž (r̄)
zelo velika jeza: nestrpno mrmranje se je spremenilo v razsrjenost
SSKJ²
razstánek -nka m (ȃ)
zastar. ločitev, odhod: razstanek od dekleta je bil težek
SSKJ²
razstáti se -stánem se dov. (á ȃ)
zastar. raziti se, ločiti se: ob mraku so se razstali / razstati se s prijatelji
SSKJ²
rázstava1 in razstáva -e ž (á; ȃ)
nar. skupina navadno desetih pokonci postavljenih snopov: zlagati snope v razstave; razstave ječmena, pšenice
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
razstáva2 -e ž (ȃ)
prireditev, na kateri je kaj dano, postavljeno na ogled: razstava bo prihodnji mesec; odpreti, organizirati, pripraviti razstavo; mednarodna, svetovna razstava; program razstav / prodajna razstava risb in slik; samostojna razstava na kateri so razstavljena dela samo enega avtorja; skupinska razstava; spominska razstava / iti na razstavo
// zbirka predmetov, danih, postavljenih na ogled: razstava je urejena kronološko, pregledno; ogledati si razstavo / filatelistična, kulinarična, živinorejska razstava; grafična, kiparska razstava; pasja razstava razstava čistokrvnih psov; razstava cvetja, ptic / retrospektivna razstava; stalna razstava
♦ um. razstava krajin, malih plastik
SSKJ²
razstávek -vka m (ȃ)
knjiž. razstavni predmet: razstavki so izbrani iz množice najdenih predmetov
SSKJ²
razstáven -vna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na razstávo: razstavni paviljon; urediti razstavni prostor / razstavni predmet; razstavno blago / razstavni katalog / razstavna galerija; stalna razstavna zbirka
SSKJ²
razstavíšče -a s (í)
prostor ali stavba za razstavljanje: zgraditi razstavišče; iti na razstavišče; na razstavišču so odprli razstavo cvetja, pohištva / Gospodarsko razstavišče v Ljubljani; likovno razstavišče Riharda Jakopiča
SSKJ²
razstavíščen -čna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na razstavišče: razstaviščni prostor; razstaviščne dvorane / funkcionalna razstaviščna arhitektura
SSKJ²
razstavítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od razstaviti: razstavitev izdelkov / razstavitev puške
SSKJ²
razstáviti -im dov. (á ȃ)
1. dati, postaviti na ogled: na koncu leta so učenci razstavili svoje izdelke; razstaviti predzgodovinske najdbe; v galeriji so razstavili njegove najnovejše slike
// razpostaviti, razporediti: razstaviti kozarce po mizi / svojo prtljago je razstavil po klopi in stolih
2. dati kaj na sestavne dele: postelja se ni dala razstaviti; razstaviti puško, stroj / razstaviti in sestaviti vlak / pesem je razstavil na miselne sestavine / razstaviti na sestavne dele
♦ fiz. razstaviti silo na komponente; kem. razstaviti snov na enostavnejše snovi; mat. razstaviti število na prafaktorje
    razstávljen -a -o:
    razstavljeni kipi, modeli, predmeti; ladja je razstavljena v pomorskem muzeju; razstavljeno blago je tudi naprodaj
    ●     ekspr. tako ima razstavljeno, da nimaš kam stopiti nepospravljeno, razmetano
SSKJ²
razstávka -e ž (ȃ)
nar. skupina navadno desetih pokonci postavljenih snopov: zlagati snope v razstavke; omlatili, pospravili so vse razstavke pšenice
SSKJ²
razstavljalec gl. razstavljavec
SSKJ²
razstavljálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na razstavljanje: razstavljalna dejavnost / knjiž. razstavljalna metoda razčlenjevalna, analitična metoda
SSKJ²
razstavljalka gl. razstavljavka
SSKJ²
razstávljanje -a s (á)
glagolnik od razstavljati: muzejsko razstavljanje; razstavljanje umetniških del; razstavljanje izdelkov na sejmu / sestavljanje in razstavljanje pohištva, stroja
SSKJ²
razstávljati -am nedov. (á)
1. dajati, postavljati na ogled: razstavljati kipe, slike; razstavljati izdelke na velesejmih / samostojno, skupinsko razstavljati; razstavlja v likovnem salonu
♦ um. razstavljati lepljenke, malo plastiko
2. dajati kaj na sestavne dele: razstavljati stroj; to pohištvo je mogoče poljubno sestavljati in razstavljati; pokazal mu je, kako se razstavlja puška / razstavljati vlake
SSKJ²
razstavljávec -vca in razstavljálec -lca [rasstau̯ljau̯ca] m (ȃ)
kdor kaj razstavlja: na razstavi ima vsak razstavljavec po tri dela; med razstavljavci na velesejmu so večinoma domača podjetja; razstavljavec slik
SSKJ²
razstavljávka in razstavljálka -e [rasstau̯ljau̯ka] ž (ȃ)
ženska, ki kaj razstavlja: letošnje prireditve se je udeležilo dvajset razstavljavk
SSKJ²
razstavljív -a -o prid. (ī í)
ki se da razstaviti: razstavljiv oder; ležišče je razstavljivo
♦ strojn. razstavljiva vez, zveza
SSKJ²
razstavljívost -i ž (í)
lastnost, značilnost razstavljivega: razstavljivost pohištva
SSKJ²
razstíljati -am nedov. (í)
nar. trositi, metati: razstiljati listje / razstiljati in obračati seno / razstiljati papir po tleh
SSKJ²
razstírati -am nedov. (ī ȋ)
knjiž. razgrinjati: kamor pride, razstirajo pred njim preproge
// kazati, razkrivati: pisatelj v noveli razstira človekovo duševnost
SSKJ²
razstláti -stéljem dov., razstêlji razsteljíte (á ẹ́)
nar. raztrositi, razmetati: razstlati listje, slamo / razstlati kopice sena / razstlati papir po tleh
    razstlán -a -o:
    polegli so po razstlani slami; grabiti razstlano seno
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
razstòj -ôja m (ȍ ó)
zastar. vmesna razdalja, razmik: postaviti kole v primernih razstojih; razstoj strelcev je bil osemdeset korakov
SSKJ²
razstolíčiti -im dov. (í ȋ)
knjiž. odstraniti, pregnati s prestola: razstoličiti kralja
    razstolíčen -a -o:
    razstoličen vladar
SSKJ²
razstòp -ópa m (ȍ ọ́)
šport. odmaknitev enega telovadca od drugega tako, da sta si vštric: vaje v razstopu; razstop in sestop / biti v razstopu
SSKJ²
razstópati -am nedov. (ọ̄)
prenehavati se prilegati drug drugemu, držati se skupaj: razsušena bruna razstopajo
    razstópati se 
    stopati narazen: ljudje so se pred sprevodom hitro razstopali
SSKJ²
razstopíti se in razstópiti se -im se dov. (ī ọ́ ọ̑)
stopiti narazen: ljudje so se takoj razstopili in mu naredili prostor
SSKJ²
razstrél -a m (ẹ̑)
knjiž. eksplozija: med razstrelom so bili na varnem / tam se vsak dan slišijo razstreli
SSKJ²
razstrélba -e ž (ẹ̑)
star. razstrelitev: razstrelba mostu, trdnjave / razstrelba bombe eksplozija
SSKJ²
razstrélek -lka m (ẹ̑)
delec, drobec eksplozivnega izstrelka: ranili so ga razstrelki granate
SSKJ²
razstrélen -lna -o prid. (ẹ̑)
razstrelilen: razstrelne snovi / razstrelna vrtina
SSKJ²
razstrelílen -lna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na razstrelitev, razstreljevanje: razstrelilna snov; razstrelilno sredstvo / vrtanje razstrelilnih lukenj / napredovanje razstrelilne tehnike
SSKJ²
razstrelíšče -a s (í)
kraj, prostor, kjer se kaj razstreli, razstreljuje: ob eksploziji je bil daleč od razstrelišča
SSKJ²
razstrelítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od razstreliti: razstrelitev mostu, trdnjave; načrt za razstrelitev
SSKJ²
razstrelíti -ím dov., razstréli in razstrêli; razstrélil (ī í)
z razstrelivom povzročiti, da se kaj razleti, uniči: razstreliti hišo, progo; razstreliti tanke s topovi / razstreliti skalo / razstreliti mino povzročiti, da eksplodira
    razstreljèn -êna -o:
    razstreljen most
SSKJ²
razstrelívo -a s (í)
eksplozivna snov, ki se uporablja za orožje ali razstreljevanje: razstrelivo je eksplodiralo; izdelovati, uporabljati razstrelivo; napolniti rov z razstrelivom; razstrelivo z veliko rušilno močjo; skladišče razstreliva; strokovnjak za razstreliva
♦ kem. inicialno razstrelivo s katerim se povzroči eksplozija glavnega naboja; jedrsko razstrelivo; varnostno razstrelivo ki zaradi nizke eksplozijske temperature pri eksploziji ne povzroča eksplozije metana; teh. brizantno razstrelivo ki ima veliko rušilno moč; voj. plastično razstrelivo ki se da gnesti in potrebuje za aktiviranje detonator
SSKJ²
razstreljeválec -lca [rasstreljevau̯ca tudi rasstreljevalca] m (ȃ)
kdor kaj razstreljuje: razstreljevalec v kamnolomu, rudniku
SSKJ²
razstreljeválen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na razstreljevanje: razstreljevalna snov / razstreljevalno delo
SSKJ²
razstreljevánje -a s (ȃ)
glagolnik od razstreljevati: razstreljevanje mostov, zgradb; razstreljevanje z dinamitom / v kamnolomu, rudniku so začeli z razstreljevanjem; strokovnjak za razstreljevanje / razstreljevanje plazov
SSKJ²
razstreljeváti -újem nedov. (á ȗ)
z razstrelivom povzročati, da se kaj razleti, uniči: razstreljevati mostove, zgradbe; razstreljevati z minami / delavci v kamnolomu že ves dan vrtajo in razstreljujejo; razstreljevati premog, skale
SSKJ²
razstréti -strèm dov., razstŕl (ẹ́ ȅ)
knjiž. razgrniti: razstrl je časopis in začel brati; razstreti preprogo pred posteljo
// razprostreti, razširiti: orel je razstrl krila; razstreti roke od navdušenja
    razstŕt -a -o:
    pred posteljo razstrta koža
SSKJ²
razstríči -strížem dov., razstrízi razstrízite; razstrígel razstrígla (í)
s striženjem narediti kose, dele: razstriči list papirja
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
razstrojíti -ím dov., razstrójil (ī í)
knjiž. povzročiti razkroj, razpad: razstrojiti organizacijo; harmonija se je sčasoma razstrojila
    razstrojèn -êna -o:
    razstrojeni živci
SSKJ²
razstrupítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od razstrupiti: razstrupitev plina
SSKJ²
razstrupíti -ím dov., razstrúpil (ī í)
odstraniti strup iz česa: kemično razstrupiti pline
SSKJ²
razstrúpljanje -a s (ú)
glagolnik od razstrupljati: razstrupljanje izpušnih plinov; razstrupljanje jeter, kože; razstrupljanje in čiščenje organizma, telesa
SSKJ²
razstrúpljati -am nedov. (ú)
odstranjevati strup iz česa: razstrupljati plin; razstrupljati organizem, telo
SSKJ²
razstrupljeválen -lna -o prid. (ȃ)
namenjen za razstrupljevanje: razstrupljevalna naprava
SSKJ²
razstrupljevánje -a s (ȃ)
glagolnik od razstrupljevati: razstrupljevanje plina, odpadne vode
SSKJ²
razstrupljeváti -újem nedov. (á ȗ)
odstranjevati strup iz česa: razstrupljevati plin
SSKJ²
razsúl in razsùl -úla [rassuu̯] m (ȗ ū; ȕ ú)
knjiž. razsulo: razsul države je bil neizogiben
SSKJ²
razsúlo -a s (ú)
prenehanje obstajanja, opravljanja dejavnosti kake organizirane skupnosti zaradi nediscipline, notranje nepovezanosti: začelo se je razsulo sovražne vojske; pospešiti razsulo / država se bliža razsulu; to pelje, vodi v razsulo; gospodarsko, moralno razsulo / oblast, vojska je v razsulu
SSKJ²
razsušênost -i ž (é)
lastnost, stanje razsušenega: sod zaradi razsušenosti pušča
SSKJ²
razsušíti -ím dov., razsúšil (ī í)
narediti tako suho, da nastanejo razpoke: sonce je razsušilo deske, zemljo; kad se je razsušila in pušča
    razsušèn -êna -o:
    razsušen sod, škaf; razsušena koža
SSKJ²
razsúti -sújem dov., razsúl in razsùl (ú ȗ)
1. narediti, da kaj sipkega, drobnega ni več skupaj: razsuti zrnje; po nesreči je kovance razsula po tleh; vžigalice so se razsule; pren., knjiž. misli so se mu razsule kot biseri z niza
// narediti, da kaj sipkega, drobnega pride na večjo površino, na več mest: razsuti pesek po dvorišču
2. ekspr. oddati, razširiti, navadno v veliki količini: sonce je razsulo svoje žarke; svetilka je razsula po sobi mehko svetlobo / pomlad je razsula cvetje po travnikih
3. nar. podreti, porušiti: komaj so pozidali, kar so jim med vojno razsuli / obzidje so razsuli s tanki / razsuti šipo razbiti, zdrobiti
    razsúti se 
    1. razpasti (na sestavne dele): razsušeni škaf se je razsul / okno se je v hipu razsulo; ekspr.: igrača se je razsula na drobne koščke; razsuti se v nič
    2. prenehati obstajati, opravljati svojo dejavnost zaradi nediscipline, notranje nepovezanosti; razpasti: država, vojska se razsuje / njegovo gospodarstvo se je razsulo je propadlo
    razsút -a -o:
    razsuti kovanci
    ♦     teh. peljati tovor v razsutem stanju; trg. razsuto blago nepakirano blago
SSKJ²
razsvaljkáti -ám in razsváljkati -am dov. (á ȃ; ȃ)
narediti svaljke iz česa: razsvaljkati testo; umazanija se je ob brisanju razsvaljkala
SSKJ²
razsvečeváti -újem nedov. (á ȗ)
zastar. razsvetljevati: luna mu je razsvečevala pot
SSKJ²
razsvetíti1 -ím dov., razsvéti; razsvétil (ī í)
rel. odvzeti, razveljaviti posvetitev: razsvetiti oltar
    razsvečèn -êna -o:
    razsvečena cerkev
SSKJ²
razsvetíti2 in razsvétiti -im dov. (ī ẹ́)
knjiž. razsvetliti: goreča grmada je razsvetila temo / ob misli nanjo se mu je obraz razsvetil
SSKJ²
razsvetlítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od razsvetliti: ta svetilka zadostuje za razsvetlitev sobe; naravna, umetna razsvetlitev / potreboval bi razsvetlitve razsvetljenja
SSKJ²
razsvetlíti -ím dov., razsvétli in razsvêtli; razsvétlil (ī í)
1. narediti, povzročiti, da postane kaj svetlo, vidno: razsvetliti mesto, ulico; sobo je razsvetlila močna luč; kraj snemanja so razsvetlili z reflektorji; slavnostno razsvetliti / blisk je razsvetlil temo; sonce je razsvetlilo zasnežene vrhove; nebo se je razsvetlilo; brezoseb. zgodaj se je razsvetlilo; pren., ekspr. nasmeh mu je razsvetlil obraz
2. s poučevanjem, izobraževanjem doseči, da kdo misli, dela brez predsodkov, razumno: razsvetliti kmete, mladino / knjige naj bi ljudi razsvetlile in poplemenitile
3. razjasniti1, pojasniti: študija skuša razsvetliti nekatere nejasnosti pesnikovega ustvarjanja
4. navadno v zvezi s sveti Duh, v krščanskem okolju povzročiti, da kdo kaj (jasno) spozna, se prav odloči: sveti Duh naj ga razsvetli
    razsvetljèn -êna -o
    1. deležnik od razsvetliti: pripadal je krogu razsvetljenih ljudi; razsvetljene ulice; slavnostno razsvetljen
    2. nanašajoč se na razsvetljenstvo: razsvetljeni vladar / razsvetljeni absolutizem
SSKJ²
razsvetljáč -a m (á)
knjiž. kdor se (poklicno) ukvarja z osvetljevanjem; osvetljevalec: šepetalec in razsvetljač
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
razsvetljáva -e ž (ȃ)
glagolnik od razsvetljevati: izboljšati razsvetljavo ulic; dobra, pomanjkljiva, slavnostna razsvetljava; naravna, umetna razsvetljava; razsvetljava s svečami / električna, plinska razsvetljava; javna razsvetljava; neposredna, posredna razsvetljava; odrska razsvetljava
♦ elektr. fluorescenčna razsvetljava; pomožna razsvetljava ki se ob izpadu omrežne napetosti avtomatično preklopi na pomožni energetski vir
SSKJ²
razsvetljáven -vna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na razsvetljavo ali razsvetljevanje: slabe razsvetljavne možnosti; razsvetljavna tehnika / izdelava razsvetljavnega stekla
SSKJ²
razsvetljênec -nca m (é)
pristaš razsvetljenstva: razsvetljenci in racionalisti
SSKJ²
razsvetljênje -a s (é)
jasno, navadno nenadno spoznanje, ki omogoča človeku pravilno odločitev, ravnanje: potrebuje razsvetljenja; obšlo ga je kakor razsvetljenje
♦ rel. prejeti razsvetljenje od svetega Duha
SSKJ²
razsvetljênost -i ž (é)
lastnost, značilnost razsvetljenega: slaba razsvetljenost delovnih prostorov / poudarjati potrebo po razsvetljenosti
SSKJ²
razsvetljênski -a -o prid. (é)
nanašajoč se na razsvetljence ali razsvetljenstvo: razsvetljenska miselnost; razsvetljenska načela / razsvetljenska filozofija / razsvetljenski pisatelji / razsvetljenska doba
SSKJ²
razsvetljênstvo -a s (ē)
gibanje v 18. stoletju, ki si prizadeva za človekov in družbeni napredek na temelju človekovih naravnih pravic in razuma: ideje razsvetljenstva
// doba tega gibanja: razsvetljenstvo in romantika / doba razsvetljenstva
SSKJ²
razsvetljeválec -lca [rassvetljevau̯ca in rassvetljevalca] m (ȃ) knjiž.
1. kdor se (poklicno) ukvarja z osvetljevanjem; osvetljevalec: razsvetljevalci in drugi odrski delavci
2. prosvetitelj: narodni buditelj in razsvetljevalec
SSKJ²
razsvetljeválen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na razsvetljevanje: razsvetljevalna priprava / razsvetljevalna tehnika / razsvetljevalne težnje; razsvetljevalno delovanje
SSKJ²
razsvetljevánje -a s (ȃ)
glagolnik od razsvetljevati: razsvetljevanje javnih prostorov; razsvetljevanje z reflektorji / razsvetljevanje ljudi / razsvetljevanje dejstev
SSKJ²
razsvetljeváti -újem nedov. (á ȗ)
1. delati, povzročati, da postane kaj svetlo, vidno: močna luč razsvetljuje križišče; razsvetljevati mesto, ulice; razsvetljevati z reflektorji / pot mu je razsvetljevala mesečina; pren., ekspr. njen obraz je razsvetljeval prijeten nasmeh
● ekspr. s svojim tovarištvom nama je razsvetljeval življenje ga delal lepšega, prijetnejšega
2. s poučevanjem, izobraževanjem dosegati, da kdo misli, dela brez predsodkov, razumno: kot učitelj je razsvetljeval mladino; načrtno razsvetljevati ljudi
3. razjasnjevati, pojasnjevati: razprava razsvetljuje probleme delavskega gibanja
    razsvetljujóč -a -e:
    vse pristanišče razsvetljujoča luč; razsvetljujoča moč knjige
SSKJ²
razsvít -a m (ȋ)
star. zora, svit: bliža se razsvit / vstajati pred razsvitom
SSKJ²
razsvítljati -am nedov. (ī)
zastar. razsvetljevati: luna mu razsvitlja pot
SSKJ²
razščepériti se -im se dov. (ẹ́ ẹ̑)
dobiti pokončno, štrleče perje: vrabec se je razščeperil
SSKJ²
razšifrírati -am dov. (ȋ)
razbrati s šiframi napisano besedilo: razšifrirati brzojavko
// razbrati neznano pisavo ali nerazumljive znake: razšifrirati mora še nekaj znakov
SSKJ²
razširína -e ž (í)
razširjeni del česa: cevka ima na koncu oblasto razširino; razširina žile
SSKJ²
razširítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od razširiti: razširitev ceste; načrt za razširitev stanovanja / bolezenska razširitev srca, žil / razširitev programa / razširitev in okrajšava besedila / razširitev kroga naročnikov / razširitev gospodarskega sodelovanja / do razširitve te tehnike je prišlo šele v zadnjem času
♦ jezikosl. razširitev naglašenih samoglasnikov
SSKJ²
razšíriti -im dov. (ī ȋ)
1. narediti kaj (bolj) široko: razširiti cesto, pot; razširiti odprtino; ulica se proti središču razširi / razširiti krilo, obleko / predsobo bodo razširili / vdih razširi pljuča
// narediti, povzročiti, da je kaj videti širše: svetle barve razširijo prostor; tak vzorec postavo razširi
2. narediti, da prilegajoči se deli česa pridejo v položaj, ko so (najbolj) oddaljeni drug od drugega: razširiti noge, roke; razširiti peruti / razširiti nosnice / razširiti roke v objem; od strahu so se mu razširile oči
3. narediti, da pride kaj na večjo površino: razširiti naselje; mesto se je razširilo proti jugu / razširiti kulturno rastlino; ta plevel se hitro razširi / padavine se bodo razširile na vso Slovenijo / razširiti meje države; razširiti oblast na sosednje pokrajine
4. narediti, da se s čim seznani, da kaj spozna veliko ljudi: razširiti napredne ideje; razširiti novice, lažne vesti; ta nauk se je hitro razširil / razširiti dobra umetniška dela
5. narediti, povzročiti, da postane kaj večje glede na obseg, količino: razširiti izbiro blaga z novimi izdelki; razširiti dnevni red seje; razširiti gledališki repertoar / razširiti črtico v novelo / podjetje je razširilo svojo dejavnost; razširiti gospodarsko sodelovanje / razširiti odbor povečati število njegovih članov; krog sodelavcev se je razširil / razširiti in poglobiti znanje; s študijskimi potovanji se mu je obzorje razširilo / ta beseda, navada se je zelo razširila / zaradi vlage se les razširi
6. biti izvor tega, kar prehaja v okolico: peč je razširila prijetno toploto po sobi; iz gozda se je razširil hlad / svoj nemir je razširil na druge; borbenost se je razširila na vse moštvo / pesmi so razširile njegovo slavo po svetu / kugo so razširile podgane
● ekspr. kdaj pa kdaj mu je smeh razširil lica se je nasmejal; ulica se razširi v trg preide; njegova slava se je razširila po vsem svetu postal je zelo slaven
♦ ekon. razširiti proizvodnjo z dodatno zaposlenimi delavci in dodatnimi delovnimi sredstvi povečati obseg proizvodnje; pravn. razširiti obtožbo, zahtevo po uvedbi kazenskega postopka; mat. razširiti ulomek pomnožiti števec in imenovalec z istim številom
    razšíriti se 
    pojaviti se, nastopiti
    a) na razmeroma veliki površini: ogenj se je hitro razširil; vstaja se je razširila kot požar / bobnenje se je razširilo po vsej dolini; grmeč se razširiti / po sobi se je razširil prijeten vonj / izpuščaj se je razširil po vsem telesu; rakave celice so se že razširile
    b) v večjem številu: ta tip ladje se je razširil v srednjem veku / knjige so se razširile z iznajdbo tiska
    c) pri večjem številu osebkov: bolezen se je razširila hitro, po vsej deželi
    razšírjen -a -o:
    stopničasto razširjen temelj; ta bolezen je zelo razširjena; po vsem svetu razširjena rastlina / razširjeni plenum odbora; knjiga bo izšla v popravljeni in razširjeni izdaji
    ♦     ekon. razširjena reprodukcija obnavljanje produkcije v povečanem obsegu; med. bolezensko razširjena žila; razširjeno srce
SSKJ²
razširítven -a -o (ȋ)
pridevnik od razširitev: dopolnilna ali razširitvena dela
SSKJ²
razšírjanje -a s (í)
glagolnik od razširjati: razširjanje srca pri utripanju / navidezno razširjanje prostora z barvami / razširjanje programa / razširjanje mednarodnega sodelovanja / preprečiti razširjanje jedrskega orožja / prepoved razširjanja kakega časopisa, knjige / razširjanje bacilov po vsem telesu
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
razšírjati -am nedov. (í)
1. delati kaj (bolj) široko: razširjati ceste, poti; razširjati prehod / vdih razširja pljuča
// delati, povzročati, da je kaj videti širše: svetle barve prostor razširjajo
2. delati, da prilegajoči se deli česa pridejo v položaj, ko so (najbolj) oddaljeni drug od drugega: razširjati noge, roke / razširjati nosnice / razširjati roke v objem
3. delati, da pride kaj na večjo površino: razširjati kulturne rastline; ta semena se razširjajo sama / razširjati vojaške operacije na večje ozemlje
4. delati, da se s čim seznani, da kaj spozna veliko ljudi: razširjati ideje, nauke; razširjati lažne vesti / razširjati dobre knjige med ljudi
5. delati, povzročati, da postane kaj večje glede na obseg, količino: razširjati izbiro blaga za široko porabo; razširjati gledališki repertoar s tujimi deli / društvo razširja svoje delovanje; razširjati sodelovanje med narodi / razširjati in poglabljati znanje; z branjem si človek razširja obzorje
6. biti izvor tega, kar prehaja v okolico: močvirja razširjajo smrad; lilije razširjajo močen vonj; peč je razširjala prijetno toploto; iz gozda se razširja hlad / okuženi razširjajo bolezen / svoj nemir razširja na druge
♦ ekon. razširjati proizvodnjo; jezikosl. razširjati glagolsko podstavo s priponami
    razšírjati se 
    pojavljati se, nastopati na razmeroma veliki površini: ogenj se je hitro razširjal; vstaja se je razširjala kot požar / ob povodnji se voda razširja; zvonjenje se razširja čez vso dolino
    razširjajóč -a -e:
    občudoval je vrtnice, razširjajoče prijeten vonj; razširjajoča se izobrazba; razširjajoče se vnetje
SSKJ²
razšírjenje -a s (ȋ)
glagolnik od razširiti: razširjenje rečnega korita / bolezensko razširjenje srca, žil / razširjenje ozemlja kake države / razširjenje pismenosti / razširjenje bolezenskih klic po telesu
SSKJ²
razšírjenost -i ž (ȋ)
lastnost, značilnost razširjenega: razširjenost zenic / razširjenost bolezni; razširjenost slovanskih jezikov; zemljepisna razširjenost rastlinskih vrst
SSKJ²
razširjeválec -lca [rasširjevau̯ca] m (ȃ)
kdor kaj razširja: razširjevalec novih idej, vere / razširjevalec gledališke kulture; razširjevalci tiska / razširjevalci teh semen so ptice raznašalci
SSKJ²
razširjeválen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na razširjanje: razširjevalna priprava
♦ mont. razširjevalni sveder
SSKJ²
razširjeválka -e [rasširjevau̯ka] ž (ȃ)
ženska, ki kaj razširja: razširjevalka novih idej
SSKJ²
razširjevánje -a s (ȃ)
širjenje, razširjanje: razširjevanje lažnih vesti / razširjevanje knjig med ljudi
SSKJ²
razširjeváti -újem nedov. (á ȗ)
širiti, razširjati: razširjevati nove ideje / svoje pesmi je razširjeval v rokopisu
SSKJ²
razširljív -a -o prid. (ī í)
ki se da razširiti: razširljiv prikazni oglas; razširljiva mapa, torba / razširljiv pomnilnik pomnilnik, ki je nameščen tako, da ga je mogoče dopolnjevati z dodatnimi (istovrstnimi) kosi pomnilnika
SSKJ²
razškatláti -ám dov. (á ȃ)
nar. razmajati: razškatlati voz
SSKJ²
razškléban -a -o prid. (ẹ̑)
nar. razmajan, obrabljen: star, razškleban plug
SSKJ²
razškropíti -ím dov., razškrópil (ī í)
narediti, da tekoča snov kam pride v kapljicah, delcih: razškropiti gnojnico; razškropiti škropivo po trtah
SSKJ²
razšlapáti -ám dov. (á ȃ)
nižje pog. razhoditi, pošvedrati: razšlapati čevlje
SSKJ²
razšmínkati -am dov. (ȋ)
pog. odstraniti ličilo z obraza: razšminkati ustnice / razšminkati igralce
SSKJ²
razšopíriti -im dov. (í ȋ)
postaviti v pokončen, štrleč položaj: vrabca sta razšopirila perje
// s postavljanjem perja v pokončen, štrleč položaj narediti kaj bujno, košato: pav je razšopiril rep
    razšopíriti se 
    1. dobiti pokončno, štrleče perje: petelin se je razšopiril in zakikirikal
    2. ekspr. postati bahav, domišljav: fant se je prevzel in razšopiril
    ●     ekspr. tak tako, se je razšopirila jezno, prezirljivo rekla; ekspr. razšopirili so se, kakor da so doma se udobno namestili ne glede na druge
    razšopírjen -a -o:
    razšopirjeni labodi; razšopirjeno perje
SSKJ²
razštéti -štêjem dov. (ẹ́ ȇ)
1. knjiž. s štetjem razdeliti: razšteti denar; razšteti učence na pare
2. zastar. našteti, navesti: vse napake jim je razštel
SSKJ²
razštévati -am nedov. (ẹ́)
knjiž. s štetjem razdeljevati: razštevati denar
SSKJ²
razšuméti -ím dov. (ẹ́ í)
knjiž. narediti, povzročiti, da kaj začne šumeti: razšumeti listje; morje se je razšumelo
SSKJ²
razšvedráti -ám dov. (á ȃ)
zelo pošvedrati: razšvedrati čevlje
    razšvedrán -a -o:
    razšvedrane pete sandal
SSKJ²
raztájati -am dov. (ȃ)
v zvezi z led, sneg narediti, da preide v vodo: sonce je raztajalo led; sneg se je že raztajal
    raztájati se ekspr., z oslabljenim pomenom
    izraža visoko stopnjo stanja, kot ga nakazuje določilo: raztajati se od prijaznosti / obraz se mu je raztajal od miline / kadar jo je pogledal, se je kar raztajala je občutila veliko ugodje, srečo
    raztájan -a -o:
    raztajan sneg
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
raztákati -am nedov. (ȃ)
s točenjem, pretakanjem razdeljevati: raztakati vino v steklenice
    raztákati se 
    tekoč prihajati na večjo površino: voda se je začela raztakati po njivah
    ●     knjiž. po nebu se raztaka jutranja zarja se širi, je
SSKJ²
raztakníti in raztákniti -em dov. (ī á)
knjiž. dati narazen, ločiti: raztakniti staknjene žice
SSKJ²
raztalína -e ž (í)
knjiž. talina: raztalina se je počasi ohlajala
SSKJ²
raztalíti -ím dov., raztálil (ī í)
1. narediti, povzročiti, da trdna snov zaradi toplote preide v tekoče stanje: raztaliti baker, svinec; zaradi prehude vročine so se kovinski deli raztalili
2. raztajati: raztaliti led, sneg
SSKJ²
raztaníti -ím tudi raztániti -im dov., raztánil; raztánjen tudi raztanjèn (ī í; ā ȃ)
knjiž. stanjšati: raztaniti pločevino / raztaniti testo
♦ metal. raztaniti kovino dati kovini obliko tankih lističev
SSKJ²
raztápljanje -a s (ā)
glagolnik od raztapljati: raztapljanje sladkorja v čaju / raztapljanje organskih snovi
♦ biol. raztapljanje bakterij s posebnimi snovmi
SSKJ²
raztápljati -am nedov. (ā)
1. delati, povzročati, da trdna snov v tekočini preide v zelo majhne delce: raztapljati sladkor; raztapljati v bencinu / voda raztaplja rudninske snovi v zemlji
2. delati, povzročati, da trdna snov zaradi toplote preide v tekoče stanje: raztapljati smolo, vosek
3. ekspr. delati, da česa ni več: tema raztaplja podobe predmetov; megla se počasi raztaplja; sence so se raztapljale v mraku / zvezde se raztapljajo v prvi zarji postajajo manj vidne
    raztápljati se ekspr., z oslabljenim pomenom
    izraža visoko stopnjo stanja, kot ga nakazuje določilo: raztapljati se v ugodju, veselju / kar raztaplja se od solz, v solzah zelo joka
SSKJ²
raztêči se -têčem se dov., raztêci se raztecíte se; raztékel se raztêkla se (é)
1. tekoč priti na večjo površino: polita barva se je raztekla po skali; voda se je raztekla na vse strani
2. knjiž. v teku se raziti: ljudje so se hitro raztekli; otroci so se raztekli kakor piščeta
SSKJ²
raztèg -éga m (ȅ ẹ́)
glagolnik od raztegniti: razteg elastike; razteg vrvi
SSKJ²
raztégati -am nedov. (ẹ̄)
zastar. raztezati: raztegati krila / gozd se raztega daleč proti severu sega
SSKJ²
raztegljív -a -o prid. (ī í)
1. ki se da raztegniti: raztegljivi del fotoaparata; žrelo je pri teh živalih zelo raztegljivo / raztegljiva lestev, miza
● ekspr. kmalu je zelo raztegljiv pojem se lahko razume zelo različno
2. ki se razteguje podobno kot gumi: raztegljiva vrvica; hlače iz raztegljivega blaga / nositi raztegljive nogavice
SSKJ²
raztegljívost -i ž (í)
lastnost, značilnost raztegljivega: raztegljivost kože / raztegljivost blaga / ekspr. raztegljivost pojma
SSKJ²
raztegnítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od raztegniti: raztegnitev elastike / raztegnitev usnja
SSKJ²
raztegníti in raztégniti -em dov. (ī ẹ́)
1. z vlečenjem povzročiti, da doseže kaj
a) večjo, največjo dolžino: raztegniti elastiko, vzmet; vrv je raztegnil, kolikor je mogel; raztegniti se kot gumi / raztegniti anteno, merski trak; mizo so morali raztegniti, da je bilo dovolj prostora za vse / raztegniti ustnice; ekspr. obraz se mu je raztegnil v nasmeh nasmehnil se je / ekspr. raztegnil je korak, da bi pravočasno prišel začel je delati daljše korake
b) večjo, največjo površino: raztegniti kožo, usnje / raztegniti preozke čevlje
2. spraviti v položaj, ko sosednji deli tvorijo med seboj določen kot: raztegniti krake šestila / raztegniti roke v objem razširiti
3. ekspr. povzročiti, da traja kaj dalj časa: raztegniti debato, pripovedovanje; govor je raztegnil za celo uro; počitnice bodo malo raztegnili podaljšali
● ekspr. raztegniti harmoniko zaigrati nanjo; ekspr. raztegniti meje kake države povečati, razširiti; star. raztegniti mošnjico dobro plačati, dati veliko denarja; ekspr. raztegniti oblast na sosednje dežele podrediti si jih; ekspr. raztegniti trditev, ugotovitev na celoto posplošiti; ekspr. veselo je raztegnil usta se zasmejal
♦ šport. raztegniti mišice s posebnimi vajami sprostiti mišice in vezno tkivo
    raztegníti se in raztégniti se
    1. postati večji po dolžini, širini: čevlji so se raztegnili; majica se je pri pranju raztegnila; to blago se rado raztegne
    // postati daljši: kolona se je raztegnila / skozi vas se je sprevod zelo raztegnil
    2. nav. ekspr. doseči daljšo časovno razsežnost: pogovor se je raztegnil / parjenje se pri teh živalih lahko raztegne v pozno pomlad
    3. nav. ekspr., s prislovnim določilom pojaviti se na razmeroma veliki površini: po nebu so se raztegnili temni oblaki
    ●     ekspr. dan se je raztegnil in noči skoraj ni bilo podaljšal; ekspr. to se mu bo raztegnil obraz, ko bo to slišal bo razočaran, neprijetno presenečen
    raztégnjen -a -o:
    raztegnjen pas; obraz je imel grdo raztegnjen; raztegnjena antena; raztegnjena elastika; dolga, raztegnjena kolona vojakov; raztegnjena zgodba; ob obali raztegnjeno mesto
SSKJ²
raztégnjenost -i ž (ẹ́)
lastnost, značilnost raztegnjenega: raztegnjenost elastike / časovna raztegnjenost zgodbe / raztegnjenost romana razvlečenost
SSKJ²
raztegoválen -lna -o prid. (ȃ)
usnj., v zvezi raztegovalni stroj stroj za raztegovanje usnja:
SSKJ²
raztegovánje -a s (ȃ)
glagolnik od raztegovati: raztegovanje elastike / stroj za raztegovanje kož, usnja
SSKJ²
raztegováti -újem nedov. (á ȗ)
1. z vlečenjem povzročati, da doseže kaj
a) večjo, največjo dolžino: raztegovati elastiko; vrv se ne da poljubno raztegovati / raztegovati anteno, raztegljivo lestev / raztegovati ustnice
b) večjo, največjo površino: raztegovati kože, krzno; raztegovati tkanine z likanjem
● ekspr. raztegovati harmoniko igrati nanjo
2. spravljati v položaj, ko sosednji deli tvorijo med seboj določen kot: raztegovati krake šestila
3. ekspr. povzročati, da traja kaj dalj časa: raztegovati debato, pripovedovanje
    raztegováti se 
    1. postajati večji po dolžini, širini: pulover se je ob vsakem pranju bolj raztegoval; to blago se zelo razteguje
    2. nav. ekspr., s prislovnim določilom biti, obstajati na razmeroma veliki površini: po dolini se razteguje megla; polje se razteguje do hribov sega
SSKJ²
raztéhtati -am dov. (ẹ̑)
s tehtanjem razdeliti: raztehtati zlato
SSKJ²
raztékati se -am se nedov. (ẹ̑)
1. tekoč prihajati na večjo površino: mleko se je raztekalo po tleh; voda se je začela raztekati po dolini
// tekoč prihajati kam sploh: vodna žila se razteka v več cevi
2. knjiž. ločevati se, cepiti se: tu se poti raztekajo; rokavi reke se raztekajo in spet stekajo
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
raztekniti gl. raztakniti
SSKJ²
raztelésiti -im dov., razteléšen (ẹ̄ ẹ̑)
med. preiskati truplo z rezanjem zaradi ugotovitve njegove zgradbe, bolezenskih sprememb: raztelesiti truplo
SSKJ²
razteléšanje -a s (ẹ́)
med. razteleševanje: raztelešanje trupel / priprave za raztelešanje
SSKJ²
razteléšati -am nedov. (ẹ́)
med. razteleševati: raztelešati trupla
SSKJ²
razteléšenje -a s (ẹ̑)
glagolnik od raztelesiti: raztelešenje trupel
SSKJ²
razteleševálec -lca [rasteleševau̯ca in rasteleševalca] m (ȃ)
knjiž. obducent: razteleševalec je končal obdukcijo
SSKJ²
razteleševálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na razteleševanje: razteleševalni nož / razteleševalni prostori
SSKJ²
razteleševálnica -e ž (ȃ)
knjiž. secirnica: delal je v razteleševalnici
SSKJ²
razteleševánje -a s (ȃ)
glagolnik od razteleševati: razteleševanje trupel
SSKJ²
razteleševáti -újem nedov. (á ȗ)
med. preiskovati truplo z rezanjem zaradi ugotovitve njegove zgradbe, bolezenskih sprememb: razteleševati trupla
SSKJ²
raztépati -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑)
1. z udarci, udarjanjem delati, da kaj ni več v prvotnem stanju, v prvotni obliki: raztepati rumenjak z vilicami
2. nar. mahati, otepati: otroci so z rokami navdušeno raztepali po vodi; raztepati okrog sebe
SSKJ²
raztepênec -nca m (é)
ekspr. vsak od ljudi, ki so se razšli, razkropili: zbirati raztepence
SSKJ²
raztêpsti -têpem dov., raztépel raztêpla (é)
1. z udarci, udarjanjem narediti, da kaj ni več v prvotnem stanju, v prvotni obliki: raztepsti rumenjak, smetano / v mleku raztepemo dve jajci; raztepsti jogurt z majonezo
2. ekspr. razgnati: raztepsti sovražno vojsko / burja je raztepla oblake; megle so se razteple
    raztêpsti se ekspr.
    raziti se, razkropiti se: otroci so se hitro raztepli; raztepli so se na vse strani / vsi so se raztepli po službah
    raztepèn -êna -o:
    po svetu raztepeni otroci; raztepena sovražna vojska; raztepeno jajce
    ●     star. vrnil se je raztepen do krvi pretepen
SSKJ²
razteptáti -ám [tudi rastəptati] dov. (á ȃ)
1. s teptanjem narediti, da kaj ni več skupaj, urejeno: razteptati sneg, zemljo
2. s teptanjem poškodovati ali uničiti: konji so razteptali njive
    razteptán -a -o:
    razteptan sneg; razteptana tla
SSKJ²
raztezálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na raztezanje: raztezalni postopek / raztezalna lestev raztegljiva lestev
♦ tekst. raztezalni stroj; raztezalni valjčki
SSKJ²
raztezálka -e [rastezalka in rastezau̯ka] ž (ȃ)
tekst. raztezalnik: predilnica ima novo raztezalko
SSKJ²
raztezálnica -e ž (ȃ)
knjiž. natezalnica: mučiti koga na raztezalnici
SSKJ²
raztezálnik -a m (ȃ)
tekst. stroj za združevanje in raztezanje pramenov: mikalnik in raztezalnik
SSKJ²
raztezálo -a s (á)
tekst. priprava za raztezanje pramenov:
SSKJ²
raztézanje -a s (ẹ̄)
glagolnik od raztezati: krčenje in raztezanje kovin / raztezanje pare, plina / raztezanje elastike / stroj za raztezanje usnja / dolžinsko raztezanje po dolžini; prečno, prostorninsko raztezanje
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
raztézati -am nedov. (ẹ̄)
1. delati, povzročati, da postaja kaj večje po prostornini: raztezati kovino s segrevanjem; kovine se različno raztezajo; para, plin se razteza / toplota razteza vsa telesa
// z vlečenjem povzročati, da doseže kaj
a) večjo, največjo dolžino: raztezati elastiko / ta mišica razteza usta
♦ tekst. raztezati pramene z nategovanjem, vlečenjem jih daljšati in tanjšati
b) večjo, največjo površino: raztezati kože
2. spravljati v položaj, ko sosednji deli tvorijo med seboj določen kot: raztezati krake šestila / mladiča sta raztezala peruti, vzleteti pa si nista upala; mišice se krčijo in raztezajo
3. povzročati, da traja kaj dalj časa: raztezati svoje pripovedovanje
● ekspr. hrast razteza na široko svoje veje ima dolge, široke veje; slabš. ne ljubi se mu več raztezati čeljusti govoriti; bahati se
    raztézati se 
    1. postajati večji po dolžini, širini: to blago se rado razteza
    // nav. ekspr. segati, trajati: drugo razdobje se razteza do prve svetovne vojne / minute so se raztezale v večnost
    2. nav. ekspr., s prislovnim določilom biti, obstajati na razmeroma veliki površini: po pobočju se razteza gosto borovje / gozd se razteza prav do ceste sega; padavinsko območje se razteza čez vse ozemlje / vzdolž dvorišča se raztezajo hlevi so
    raztezajóč -a -e:
    ob vznožju hriba raztezajoči se gozd
SSKJ²
raztézek -zka m (ẹ̑)
fiz. povečanje dolžine ali prostornine telesa zaradi zunanjih vplivov: izračunati, ugotoviti raztezek; to steklo ima majhen raztezek / linearni raztezek v določeni smeri; prostorninski raztezek povečanje prostornine; temperaturni raztezek zaradi spremembe temperature
SSKJ²
raztézen1 -zna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na raztezanje: med ploščami pustimo raztezno režo
♦ šport. raztezne vaje; teh. raztezna posoda posoda, v katero se prelivajo presežki tekočine pri raztezanju
SSKJ²
raztézen2 -zna -o prid. (ẹ́ ẹ̄)
raztegljiv: volna je prožna in raztezna
● ekspr. ta pojem je zelo raztezen se lahko razume zelo različno
SSKJ²
raztezljív -a -o prid. (ī í)
raztegljiv: te živali imajo zelo raztezljive želodce
SSKJ²
raztezljívost -i ž (í)
raztegljivost: raztezljivost cevi
SSKJ²
raztéznost -i ž (ẹ́)
lastnost snovi, da zaradi zunanje sile spremeni dolžino, obseg: razteznost in odpornost papirja
// lastnost telesa, da pri segrevanju spremeni dolžino ali prostornino: razteznosti kovin so različne
♦ fiz. temperaturna razteznost telesa
SSKJ²
raztéznosten -tna -o prid. (ẹ́)
nanašajoč se na razteznost: razteznostne lastnosti kovin
♦ fiz. razteznostni koeficient količina, ki pove, kako se pri segrevanju spremeni dolžina ali prostornina telesa
SSKJ²
raztežáj -a m (ȃ)
alp. dolžina vrvi med dvema plezalcema, ki sta navezana: pet raztežajev tridesetmetrske vrvi / za dober raztežaj vrvi
// razdalja, ki ustreza taki dolžini: preplezati tri raztežaje / zadnji raztežaj je bil zelo težek
SSKJ²
raztežílnik -a m (ȋ)
teh. razbremenilnik: vodovod ima dva raztežilnika
SSKJ²
raztežíti -ím dov., tudi raztéži; raztéžil (ī í)
razbremeniti: raztežiti vozilo
SSKJ²
raztkáti -tkèm dov. (á ȅ)
knjiž. razparati, razstaviti: zaradi napake v vzorcu je morala raztkati pol metra blaga / raztkati v niti
● knjiž. pisatelj je v povesti raztkal dva motiva uporabil
SSKJ²
raztočíti -tóčim dov. (ī ọ́)
s točenjem, pretakanjem razdeliti: spomladi vino raztočijo v manjše sode / vse vino je raztočil gostom
SSKJ²
raztogotíti -ím tudi raztogôtiti -im dov., raztogótil tudi raztogôtil (ī í; ō ȏ)
zelo razjeziti: njegov odgovor jih je raztogotil; raztogotiti očeta; raztogotil se je in začel kričati; ekspr. strašno se raztogotiti
    raztogotèn -êna -o tudi raztogôten -a -o:
    raztogoten človek; videti je raztogoten
SSKJ²
raztòk -óka m (ȍ ọ́)
knjiž. razlitje: ta priprava preprečuje skoraj ves raztok
● knjiž. raztok Donave ustje
SSKJ²
raztôlči -tôlčem [rastou̯či] dov., raztôlci raztôlcite in raztolcíte; raztôlkel raztôlkla (ó)
1. s tolčenjem, udarjanjem narediti iz česa majhne, drobne dele: raztolči kamenje / raztolči vrata razbiti
2. s tolčenjem, udarjanjem narediti, da je kaj bolj mehko: raztolči usnje z lesenim kladivom
    raztôlčen -a -o:
    raztolčeno kamenje
SSKJ²
raztolmáčiti -im dov. (á ȃ)
star. razložiti, pojasniti: raztolmačiti učencem težko snov; njegove besede si je raztolmačil po svoje / raztolmačiti predpis
SSKJ²
raztôpen in raztópen -pna -o prid. (ó; ọ̄)
topen: raztopne rudnine, snovi; raztopen v alkoholu, vodi
SSKJ²
raztopílo -a s (í)
topilo: hitro izhlapevanje raztopila
SSKJ²
raztopína -e ž (í)
tekočina, v kateri je raztopljena kaka snov: pripraviti, razredčiti raztopino; raztopina mila, soli v vodi / alkoholna, vodna raztopina; barvilna, hranilna, zdravilna raztopina; kemična raztopina; kuhati sadje v sladkorni raztopini
♦ biol. hipertonična raztopina; farm. raztopina novokaina; kem. nasičena raztopina v kateri se določena snov ne more več raztapljati; kem., min. koloidna raztopina; med. fiziološka raztopina vodna raztopina kuhinjske soli z enako koncentracijo, kot jo imajo telesne tekočine
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
raztopítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od raztopiti: raztopitev soli v vodi
SSKJ²
raztopíti -ím dov., raztópil (ī í)
1. narediti, povzročiti, da trdna snov v tekočini preide v zelo majhne delce: raztopiti sladkor, sol v vodi / bencin je raztopil barvo; voda raztopi različne soli
2. narediti, povzročiti, da trdna snov zaradi toplote preide v tekoče stanje: raztopiti mast, vosek; smola se na vročini raztopi / snežinke so se sproti raztopile raztajale
3. ekspr. narediti, da česa ni več: sonce je raztopilo meglo; tema je raztopila podobe predmetov; sence so se raztopile v mraku / materina bližina je otroku raztopila strah
● ekspr. to meso se vam bo kar raztopilo v ustih je zelo mehko in okusno
    raztopíti se ekspr., z oslabljenim pomenom
    izraža visoko stopnjo stanja, kot ga nakazuje določilo: skoraj raztopil se je od veselja / raztopiti se v solzah zelo jokati
    raztopljèn -êna -o:
    raztopljena mast; v vodi raztopljene snovi; od ganjenosti je bila vsa raztopljena
SSKJ²
raztopljênost -i ž (é)
stanje raztopljenega: raztopljenost maščobe
SSKJ²
raztopljív -a -o prid. (ī í)
topljiv: sladkor je lahko raztopljiv / v vodi raztopljive snovi topne snovi
SSKJ²
raztopljívost -i ž (í)
topljivost: raztopljivost snovi
SSKJ²
raztôpnost in raztópnost -i ž (ó; ọ̄)
topnost: raztopnost snovi
SSKJ²
raztovárjanje -a s (á)
glagolnik od raztovarjati: pomagati pri raztovarjanju; raztovarjanje blaga / raztovarjanje ladje
SSKJ²
raztovárjati -am nedov. (á)
spravljati kaj s prevoznega sredstva: raztovarjati hlode; raztovarjati blago s kamiona / raztovarjati ladjo
SSKJ²
raztôvor -óra in -ôra m (ó ọ́, ó)
glagolnik od raztovoriti: raztovor blaga / publ. ladje čakajo na raztovor na raztovarjanje
SSKJ²
raztovóren in raztovôren -rna -o prid. (ọ́; ó)
nanašajoč se na raztovarjanje: raztovorni rok / raztovorno blago
SSKJ²
raztovóriti -im tudi raztovoríti -ím dov., raztovóril (ọ̄ ọ̑; ī í)
spraviti kaj s prevoznega sredstva: raztovoriti premog; raztovoriti žito iz vagona / raztovoriti ladjo
SSKJ²
raztožíti in raztóžiti -im dov. (ī ọ́)
knjiž. razžalostiti: zelo ga je raztožila; pismo jo je užalilo in raztožilo / ob novici se je raztožila / obraz se mu je raztožil
    raztóžen -a -o:
    raztožen obraz; vsa je raztožena
SSKJ²
raztrančírati -am dov. (ȋ)
nižje pog. razkosati, razsekati: raztrančirati piščanca, prašiča
SSKJ²
raztrésanje -a s (ẹ́)
glagolnik od raztresati: raztresanje moke iz vreče
SSKJ²
raztrésati -am nedov. (ẹ́)
1. delati, da kaj sipkega, drobnega ni več skupaj: raztresati moko; zrnje se raztresa iz vreče / veter raznaša in raztresa seme po polju
● ekspr. po nepotrebnem raztresati svoje moči jih porabljati
2. povzročati, da kdo ni več (miselno) zbran, osredotočen na kaj: te stvari ga raztresajo pri učenju; motiti in raztresati koga
// povzročati, da kdo preneha intenzivno misliti na kaj: delo ga raztresa; raztresati se z branjem
SSKJ²
raztrésenec -nca m (ẹ̑)
ekspr. raztresen človek: bil je velik raztresenec in pozabljivec
SSKJ²
raztrésenje -a s (ẹ̑)
glagolnik od raztresti: raztresenje moke / iskati raztresenje v delu
SSKJ²
raztrésenost -i ž (ẹ̑)
stanje velikega notranjega nemira, neurejenosti, nezbranosti: raztresenost učencev narašča; trenutna, velika raztresenost / v raztresenosti je jed dvakrat solila / raztresenost hiš po pobočju
SSKJ²
raztrèsk -éska m (ȅ ẹ́)
glagolnik od raztreščiti: raztresk kamenja / raztresk granate
SSKJ²
raztréskati -am dov. (ẹ̄)
ekspr. razbiti, razdrobiti: raztreskati pohištvo; ob teh čereh se raztreska veliko ladij / letala so raztreskala sovražne položaje uničila z bombardiranjem
    raztréskati se 
    pojaviti se, nastopiti v zelo močni obliki: nevihta se je izlila in raztreskala
    raztréskan -a -o:
    od strel raztreskani vrhovi dreves; raztreskane skale
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
raztreskávati -am nedov. (ȃ)
ekspr. razbijati, drobiti: raztreskavati skale
    raztreskávati se 
    razletavati se, eksplodirati: po pobočju za njimi so se raztreskavale granate
SSKJ²
raztrésniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑)
ekspr. razbiti, razdrobiti: raztresniti kozarec / krogla mu je raztresnila lobanjo
    raztrésniti se 
    razleteti se, eksplodirati: naboj se je raztresnil
SSKJ²
raztrésti -trésem dov., raztrésite in raztresíte; nam. raztrést in raztrèst (ẹ́)
1. narediti, da kaj sipkega, drobnega ni več skupaj: raztresti moko, sladkor; raztresti kovance po tleh; sadje se je raztreslo iz košare / konja sta raztresla deteljo / veter je raztresel seme po polju
2. povzročiti, da kdo ni več (miselno) zbran, osredotočen na kaj: pri učenju ga vsaka stvar raztrese; s svojim obiskom sta jo raztresla
// povzročiti, da kdo preneha intenzivno misliti na kaj: delo ga raztrese; prijatelji so ga skušali raztresti; šel je na sprehod, da bi se raztresel; raztresti se z branjem
    raztrésen -a -o
    1. deležnik od raztresti: pobirati raztresene stvari; po tleh raztreseno zrnje
    ●     njegovi članki so raztreseni po revijah so, se nahajajo v revijah; hiše so raztresene po pobočju so na pobočju neenakomerno oddaljene druga od druge
    2. ki ni sposoben dalj časa biti (miselno) zbran, osredotočen na kaj: raztresen človek; pri učenju je raztresen; prisl.: raztreseno govoriti
SSKJ²
raztréščenost -i ž (ẹ̑) ekspr.
1. stanje velikega notranjega nemira, neurejenosti, nezbranosti; raztresenost: duševna raztreščenost; raztreščenost misli
2. neurejenost, razdrobljenost: dramaturška raztreščenost; raztreščenost znanja; raztreščenost zvoka
SSKJ²
raztréščiti -im dov. (ẹ́ ẹ̑)
ekspr. razbiti, razdrobiti: raztreščiti kozarec; zrcalo se je raztreščilo na tisoč koščkov / grozil mu je, da mu bo raztreščil glavo / vihar je raztreščil ladjo; čoln se je raztreščil ob skali
    raztréščiti se 
    razleteti se, eksplodirati: granata se mu je raztreščila v rokah
    raztréščen -a -o:
    raztreščena ladja; od udarca raztreščena vrata
SSKJ²
raztŕg -a m (ȓ)
glagolnik od raztrgati: raztrg tkiva
SSKJ²
raztŕganec -nca m (ȓ)
1. ekspr. kdor je oblečen v raztrgano, ponošeno obleko: raztrganci in berači
2. pog., slabš., med narodnoosvobodilnim bojem sodelavec gestapa, ki se izdaja za partizana: v vas so prišli raztrganci / skupina policistov, preoblečena v raztrgance
SSKJ²
raztrganína -e ž (í)
1. raztrgano mesto, luknja: popraviti raztrganino v mreži / raztrganine na razvaljanem testu
2. med. rana, poškodba, povzročena s topim predmetom: raztrganina kože, notranjega organa
SSKJ²
raztŕganje -a s (ȓ)
glagolnik od raztrgati: raztrganje obleke / raztrganje na tri dele / krvavitev je bila posledica raztrganja žile
SSKJ²
raztŕganost -i ž (ȓ)
lastnost, značilnost raztrganega: raztrganost obleke / izrazna, oblikovna raztrganost pesmi / notranja raztrganost pesnika
SSKJ²
raztŕgati -am stil. -tŕžem dov. (ŕ ȓ)
1. s trganjem narediti, da kaj ni več celo: pes mu je raztrgal hlače; raztrgati papir; ovitek se je hitro raztrgal; popolnoma raztrgati / raztrgati na koščke, nitke / ob padcu si je raztrgal dlan ranil
// narediti, da kaj ni več strnjeno, celo: voda je raztrgala nasip / sonce je raztrgalo oblake
// s trganjem poškodovati, uničiti: raztrgati knjigo, pismo; komaj dokončani rokopis je raztrgal / vijaki so raztrgali les
2. z rabo, uporabo narediti, da kaj ni več celo: raztrgati jopico na komolcih; raztrgal je že drugi par čevljev; obleka se je raztrgala po šivih
3. raniti, poškodovati, navadno s čim ostrim: lev je žrtvi razparal trebuh in raztrgal boke / granata mu je raztrgala nogo
● ekspr. člankar ga je raztrgal na kosce njegovo delo je ocenil zelo negativno; ekspr. kašelj mu je skoraj raztrgal pljuča zelo je kašljal; ekspr. raztrgati okove, verige osvoboditi se; ekspr. ne moremo se raztrgati delati več, kot zmoremo; ekspr. ne morem pomagati, pa če se raztrgaš sploh ne; ekspr. raztrgal se bo od jeze zelo je jezen
    raztŕgan -a -o:
    raztrgani čevlji; skozi raztrgane oblake so se kazale zvezde; to je povedal v raztrganih stavkih; raztrgana obleka, vreča; hodili so v raztrganih skupinah
    ●     pog. govori kakor raztrgan dohtar veliko, spretno; žlahta je raztrgana plahta od sorodstva človek ne more pričakovati pomoči, koristi; prisl.: raztrgano govoriti
SSKJ²
raztrgávati -am nedov. (ȃ)
zastar. trgati: raztrgavati obleko, papir
SSKJ²
raztrkljáti -ám dov. (á ȃ)
s trkljanjem narediti, da kaj ni več skupaj: raztrkljati frnikole; kovanci so se raztrkljali po mizi
SSKJ²
raztrobéntati -am dov. (ẹ̑)
slabš. na več krajih reči, povedati: njegove besede je kmalu raztrobentala
● slabš. puristi so marsikateri izraz raztrobentali za germanizem označili
SSKJ²
raztrobezljáti -ám dov. (á ȃ)
slabš. na več krajih reči, povedati: novico je takoj raztrobezljala
SSKJ²
raztrobíti in raztróbiti -im dov. (ī ọ́)
slabš. na več krajih reči, povedati: kar je vedela o njem, je raztrobila po vasi / raztrobili so ga za lenuha
SSKJ²
raztròs -ôsa in -ósa m (ȍ ó, ọ́)
knjiž. razširitev, razširjenje: raztros bacilov / v krvi in organih so se pojavili raztrosi razsevki, zasevki / raztros pepela obred, pri katerem se pepel pokojnika raztrese na posebnem delu pokopališča ali posebej določenem prostoru
SSKJ²
raztrosíti in raztrósiti -im dov. (ī ọ́)
1. narediti, da kaj drobnega pride na večjo površino, na več mest: raztrositi gnoj; raztrositi kopice sena / raztrositi listke po tleh / ptice raztrosijo seme po gozdu
2. ekspr. razširiti, razglasiti2: raztrositi lažne novice; govorice so se hitro raztrosile po vasi
    raztrosíti se in raztrósiti se knjiž.
    razširiti se: rakave celice se raztrosijo po vsem telesu
    raztróšen -a -o:
    gnoj je raztrošen; po pobočjih raztrošene hiše
SSKJ²
raztróšati -am nedov. (ọ́)
trositi: raztrošati gnoj; raztrošati pokošeno travo / raztrošati laži
SSKJ²
raztrúpati -am dov. (ȗ)
nar. razbiti, razdejati: raztrupati pohištvo, posodo; raztrupati voz na kose
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
raztŕžen -žna -o prid. (r̄)
nanašajoč se na raztrganje: jasno vidna raztržna črta
♦ teh. raztržna obremenitev največja mogoča obremenitev, ki jo telo še prenese, ne da bi se raztrgalo
SSKJ²
raztŕžnost -i ž (r̄)
lastnost raztržnega: raztržnost kož
♦ usnj. preizkus raztržnosti preizkus, s katerim se ugotovi, pri kakšni obremenitvi se usnje raztrga
SSKJ²
raztvárjati -am nedov. (á)
knjiž. razkrajati, razgrajevati: raztvarjati hranilne snovi; očesne sestavine se začnejo raztvarjati
SSKJ²
raztvésti -tvézem in raztvêsti -tvêzem dov., raztvézel; raztvézen (ẹ́; é)
nar. odvezati, razvezati: raztvesti krave; teliček se je raztvezel in hodil po hlevu
SSKJ²
razúdba -e ž (ȗ)
zastar. raztelešenje: razudba trupla
SSKJ²
razúditi -im dov. (ú ȗ)
zastar. raztelesiti: razuditi truplo
SSKJ²
razúm -a m (ȗ)
sposobnost vključevati, sprejemati v zavest in ugotavljati vzročne, logične povezave: razum je njegova odlika; zaradi starosti mu peša razum; imeti, izgubiti razum; vsi so občudovali očetov razum / delati z razumom; vse presoja s hladnim razumom; ekspr. preblisk zdravega razuma / ekspr.: vse to je ustvaril človekov razum; z razumom obdarjeno bitje človek
● ekspr. če je malo več pil, mu je razum ovila megla ni mogel več logično misliti, trezno presojati
♦ filoz. čisti razum spoznavna zmožnost duha, ločena od čutnih zaznav in čustev
// miselno-spoznavna stran človeka: pri njem razum prevladuje nad čustvom; ekspr. poslušati razum; uskladiti čustva in razum
SSKJ²
razúmar -ja m (ȗ)
nav. slabš. kdor sprejema razum kot edino vodilo pri mišljenju, ravnanju: bil je velik razumar
SSKJ²
razúmarski -a -o prid. (ȗ)
nav. slabš. ki sprejema razum kot edino vodilo pri mišljenju, ravnanju: bil je razumarski človek; ne bodi tako razumarski
// ki izraža tako mišljenje, ravnanje: razumarski odnos do ljudskega blaga; razumarski pouk / razumarska kultura
SSKJ²
razúmarstvo -a s (ȗ)
nav. slabš. lastnost, značilnost razumarskega: njegovo razumarstvo mi že preseda / zavračati prazno razumarstvo
SSKJ²
razúmen -mna -o prid., razúmnejši (ú ū)
1. ki ima razum: razumna in nerazumna bitja
2. ki ima veliko razuma: razumen in iznajdljiv človek je; bil je razumnejši kot njegovi bratje
// ki izraža, kaže razum: razumen obraz; gledal ga je z jasnimi, razumnimi očmi
3. ki je v skladu z razumom: razumni razlogi; to so razumne besede; razumno vedenje / ekspr. to presega vse razumne meje
4. star. razumljiv: govoriti z razumnim glasom; to je samo po sebi razumno
    razúmno prisl.:
    razumno delati, gledati, govoriti
SSKJ²
razuméti -úmem dov. in nedov., razúmel tudi razumèl in razumél (ẹ́ ȗ)
1. vključiti, sprejeti v zavest in ugotoviti vzročne, logične povezave: učenci snovi kljub razlagi niso razumeli; s svojo bistroumnostjo je problem hitro razumel; filma ne razumem popolnoma / ti tega ne razumeš; ne morem razumeti, kako se je to zgodilo
// ugotoviti vsebino, smisel: nekaj je govoril o tem, pa ga nisem razumel; če te dobro, prav razumem, prideš prihodnji teden / njegovih stališč niso razumeli
2. s prislovnim določilom imeti v mislih, v zavesti kaj glede na bistvene lastnosti, vsebino tako, kot izraža določilo: tega dela ne smemo razumeti preozko; hotel je povedati, kako on razume življenje in svobodo / ta arhitekt razume stavbo še precej tradicionalno
3. imeti, izražati naklonjen, pozitiven odnos do mišljenja, čustvovanja, ravnanja koga: samo žena ga razume; razumeti mladostnika, otroka; čisto, popolnoma te razumem / razumeti skrbi, slabosti koga
4. akustično zaznati tako, da se lahko ugotovi vsebina, smisel: govori glasneje, nič te ne razumem; z mojega sedeža sem vse razumel; le s težavo ga razume, ker jeclja; po telefonu se slabo razume
5. biti sposoben dojeti vsebino česa, izraženega v tujem jeziku: razume poljsko in rusko; nekoliko razume tudi francosko; nemško sicer razume, govoriti pa ne zna
// biti sposoben dojeti vsebino česa sploh: fizike prav nič ne razume
6. v medmetni rabi izraža podkrepitev ukaza: ostal boš lepo doma, razumeš; tako bo in nič drugače, si razumela
// pog. izraža podkrepitev sploh: to je tako vsakdanje, razumeš, skoraj banalno; pridem tja, razumete, tam pa nikogar
● razume tudi šalo je ne vzame za slabo, ni takoj užaljen; pod okusom vsakdo razume nekaj drugega vsak ima drugačen, svoj okus; pog. dal mi je razumeti, da me ne mara očitno, v neprimerni obliki mi je to pokazal; kako naj to razumem kako je to mišljeno; ne razumi me napačno ne razlagaj si mojih besed drugače, kot sem mislil; ne vzemi tega za slabo
    razuméti se nedov.
    1. živeti skladno, v slogi: pri tej hiši se razumejo; s starši, z ženo se ne razume
    2. v zvezi z na poznavati, obvladovati: razume se tudi na biologijo; na svoje delo se dobro razume; na to se razume kakor zajec na boben prav nič
    3. v medmetni rabi izraža, da česa ni treba posebej pojasnjevati: vsi pridemo, se razume; prinesi tudi vino, se razume / to se razume samo po sebi
    razúmljen -a -o:
    napačno razumljene besede; nikoli ni prav razumljen
SSKJ²
razumétje -a s (ẹ̑)
knjiž. glagolnik od razumeti: razumetje pesnikovega dela
SSKJ²
razumévanje -a s (ẹ́)
glagolnik od razumevati ali razumeti: učiti se brez razumevanja; pomagati bralcem k boljšemu razumevanju poezije; ekspr. ključ za razumevanje problema / napačno razumevanje predpisov / tradicionalno razumevanje družine / ženino razumevanje mu veliko pomeni; prositi za razumevanje / imeti razumevanje za mlade; kazati razumevanje za težave drugih; publ. pri njih ne najde razumevanja; sprejeti koga z razumevanjem / kot vljudnostna fraza hvala za razumevanje / dobro razumevanje angleškega jezika / v tej družini ni razumevanja; veliko medsebojno razumevanje in prijateljstvo
SSKJ²
razumévati -am nedov. (ẹ́)
1. vključevati, sprejemati v zavest in ugotavljati vzročne, logične povezave: knjiga bo bralcem pomagala razumevati aktualne procese v naši družbi; začenja razumevati, da je življenje resna stvar
● star. nič več ni razumevala se zavedala
2. s prislovnim določilom imeti v mislih, v zavesti kaj glede na bistvene lastnosti, vsebino tako, kot izraža določilo: svoj položaj napačno razumeva; tako so to besedo razumevali tudi njegovi somišljeniki
3. postajati sposoben dojeti vsebino česa, izraženega v tujem jeziku: pomalem začenja razumevati tujo govorico
// postajati sposoben dojeti vsebino česa sploh: otrok govor vse bolje razumeva in se vedno bolje izraža / razumevati duha nove dobe
    razumevajóč -a -e
    1. deležnik od razumevati: prerekali so se zaradi te besede, razumevajoč jo vsak po svoje; dobro razumevajoč svoj položaj
    2. ki izraža, kaže naklonjen, pozitiven odnos do mišljenja, čustvovanja, ravnanja koga: hotel je biti razumevajoč predstojnik; do hčerke je zelo razumevajoč / razumevajoč nasmeh; razumevajoče oči; prisl.: razumevajoče pogledati
SSKJ²
razuméven -vna -o prid. (ẹ́ ẹ̄)
star. razumen, pameten: razumeven človek
● star. to je težko razumevno razumljivo
    razumévno prisl.:
    razumevno so se pogovorili
SSKJ²
razumévnost -i ž (ẹ́)
star. razum, pamet: občudovali so fantovo razumevnost
SSKJ²
razumljív -a -o prid., razumljívejši (ī í)
ki se da razumeti: razumljiv pojav; razumljiva razlaga; zgodba je razumljiva; lahko, popolnoma, težko razumljiv / moderna umetnost je premalo razumljiva / njena skrb za otroke je razumljiva
// ki se mu da ugotoviti pomen: razumljivi znaki; komaj razumljive besede / razumljiva izgovarjava razločna
    razumljívo prisl.:
    razumljivo pisano besedilo / v povedni rabi: razumljivo je, da se ne more strinjati; zdi se razumljivo, da bi rad obiskal te kraje / elipt. nima posluha, razumljivo; sam.: tak pojav je nekaj vsakdanjega, razumljivega
SSKJ²
razumljívost -i ž (í)
lastnost, značilnost razumljivega: spis se odlikuje po razumljivosti; razumljivost razlage / razumljivost besed, znakov / razumljivost telefonskega pogovora razločnost
SSKJ²
razúmnež -a m (ȗ)
ekspr. razumen človek: igralec je ustvaril podobo izjemnega razumneža
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
razúmnica -e ž (ȗ)
knjiž. ženska, ki opravlja umsko, zlasti ustvarjalno delo: ta pisateljica je velika razumnica
SSKJ²
razúmnik -a m (ȗ)
knjiž. kdor opravlja umsko, zlasti ustvarjalno delo: kritičen, napreden razumnik; večji del te literature je dostopen le razumnikom izobražencem; pisatelji, slikarji in drugi razumniki / prištevajo ga k največjim razumnikom tistega časa
SSKJ²
razúmniški -a -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na razumnike: razumniški krogi, poklici / razumniški odnos do življenja
SSKJ²
razúmništvo -a s (ȗ)
knjiž. razumniki: nove ideje so se razširile zlasti med razumništvom; napredno razumništvo / pedagoško razumništvo; posvetno razumništvo
SSKJ²
razúmnost -i ž (ú)
lastnost, značilnost razumnega človeka: manjka mu razumnosti; občudoval je njeno razumnost / ekspr. razumnost ga je zapustila razum, razsodnost
SSKJ²
razúmski -a -o prid.(ȗ)
nanašajoč se na razum: razumsko dojemanje, spoznavanje; razumsko gledanje na svet / razumska sposobnost umska / razumski dosežki; razumska dejavnost / razumski človek; sošolcem se je zdela preveč razumska; razumski in čustven
    razúmsko prisl.:
    razumsko ga ni odklanjala; razumsko presojati, utemeljiti; razumsko zgrajena pesem; sam.: dajati prednost razumskemu pred domišljijskim
SSKJ²
razúmskost -i ž (ȗ)
lastnost, značilnost razumskega: izrazita razumskost teh pesmi; razumskost znanstvenega stila
// uveljavljanje, poudarjanje razuma v kaki dejavnosti, zlasti ustvarjalni: v pesnikovi zbirki se očitno kaže razumskost / ekspr. suha razumskost
SSKJ²
razúra -e ž (ȗ)
knjiž. radiranje, brisanje: v dokumentih je razura prepovedana
♦ gled. z ličilom potemnjen briti del igralčevega obraza
SSKJ²
razústen -tna -o prid. (ú ū)
knjiž. bahav, širokousten2: razusten človek / razustna samohvala; razustno govorjenje
SSKJ²
razústiti -im dov. (ú ȗ)
knjiž. razširiti, razglasiti2: razustiti novico / komaj je razustil svojo namero, že so se mu posmehovali rekel, povedal
    razústiti se 
    pobahati se, pohvaliti se: rad se razusti pred prijatelji
SSKJ²
razústnež -a m (ȗ)
knjiž. bahač, širokoustnež: bil je ošaben razustnež
SSKJ²
razústnik -a m (ȗ)
knjiž. bahač, širokoustnež: to je velik razustnik
SSKJ²
razústnost -i ž (ú)
knjiž. bahavost, širokoustnost: ne marajo ga zaradi razustnosti
SSKJ²
razuševánje -a s (ȃ)
glagolnik od razuševati: med taboriščniki so opravili razuševanje
SSKJ²
razuševáti -újem nedov. (á ȗ)
sistematično odpravljati, uničevati uši: razuševati s paro / razuševati potnike
SSKJ²
razušíti -ím tudi razúšiti -im dov., razúšil (ī í; ū ȗ)
sistematično odpraviti, uničiti uši: razušiti s paro / obleke so razušili v posebnem kotlu
SSKJ²
razuzdán -a -o prid.(á)
ki se v želji po zadovoljevanju spolne ljubezni, sle ne obvladuje, ne zadržuje: razuzdana ženska / razuzdano vedenje; razuzdano življenje / razuzdan smeh
    razuzdáno prisl.:
    razuzdano se veseliti, živeti; 
prim. razuzdati
SSKJ²
razuzdánec -nca m (á)
ekspr. razuzdan človek: bil je razuzdanec in zapravljivec
SSKJ²
razuzdánka -e ž (á)
ekspr. razuzdana ženska: bila je velika razuzdanka
SSKJ²
razuzdánost -i ž (á)
lastnost razuzdanega človeka: opisovati razuzdanost in izprijenost ljudi / spolna razuzdanost / živeti v razuzdanosti
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
razuzdánstvo -a s (ȃ)
razuzdanost: znan je bil po svojem razuzdanstvu / vdajati se razuzdanstvu
SSKJ²
razúzdati -am dov. (ȗ)
sneti, odstraniti uzdo: razuzdati konja; pren., knjiž. razmere so razuzdale človeški egoizem
    razúzdan -a -o:
    razuzdan konj; 
prim. razuzdan
SSKJ²
razváda -e ž (ȃ)
slaba, neprimerna navada: sesanje prsta je pogosta otroška razvada; skušal se je znebiti stare razvade; grde razvade; pivska razvada / nohte grize iz razvade
SSKJ²
razvádica -e ž (ȃ)
ekspr. manjšalnica od razvada: dobro pozna njegove razvadice
SSKJ²
razváditi -im dov. (á ȃ)
s pretirano nego, popustljivostjo povzročiti, da postane kdo zelo zahteven, izbirčen: moža ne bi smela tako razvaditi; razvaditi otroka; med boleznijo se je zelo razvadil
// z dajanjem dobrih, kvalitetnih stvari povzročiti, da postane kdo še bolj zahteven: razvadil jo je z dragocenimi oblekami / razvaditi psa s klobasami / razvaditi okus poslušalcev
    razvájen -a -o:
    razvajen otrok; ima razvajen želodec; niso je marali, ker je bila preveč razvajena
SSKJ²
razvájanje -a s (ā)
glagolnik od razvajati: razvajanje otrok / prijetno razvajanje; razvajanje v lepotilnem salonu; razvajanje z masažo
SSKJ²
razvájati -am nedov. (ā)
1. s pretirano nego, popustljivostjo povzročati, da postane kdo zelo zahteven, izbirčen: starši razvajajo otroke; doma ga preveč razvajajo; rad se razvaja
// z dajanjem dobrih, kvalitetnih stvari povzročati, da postane kdo še bolj zahteven: razvajati domače živali z dobro hrano
2. omogočati komu nego, ugodne pogoje, ki pripomorejo k sprostitvi, poživljanju, občutku telesnega in duševnega dobrega počutja: razvajati hotelske goste z masažo
SSKJ²
razvájenček -čka m (ȃ)
manjšalnica od razvajenec: ta otrok je velik razvajenček
SSKJ²
razvájenec -nca m (ȃ)
ekspr. razvajen človek: fant je razvajenec; sebičnež in razvajenec / bil je očetov razvajenec ljubljenec
SSKJ²
razvájenka -e ž (ȃ)
ekspr. razvajena ženska: dekle je prava razvajenka
SSKJ²
razvájenost -i ž (ȃ)
lastnost, značilnost razvajenega človeka: moti ga fantova razvajenost; razvajenost otrok
SSKJ²
razvál tudi razvàl -ála m (ȃ; ȁ á)
1. knjiž. porušenje, uničenje: potres je povzročil velik razval
2. zastar. razvalina: na hribu je star razval
SSKJ²
razvalína -e ž (í)
1. nav. mn. ostanki podrte stavbe, stavb: na hribu so grajske razvaline; razvaline naselij / mesto je v razvalinah; pren., ekspr. za seboj je pustila razvaline
2. ekspr., navadno v povedni rabi duševno in telesno propadel človek: oče je prava razvalina / postala je telesna, živčna razvalina
SSKJ²
razvalíti -ím dov., razválil (ī í)
1. z valjenjem narediti, da kaj ni več skupaj, na enem mestu: razvaliti hlode, sode; kamenje se je razvalilo po strmini
2. zastar. podreti, porušiti: kmetje so razvalili grad; potres je razvalil mesto / razvaliti vrata
    razvalíti se slabš.
    zelo se zrediti: v nekaj letih se je čisto razvalila
    razvaljèn -êna -o:
    razvaljen človek; stolp je razvaljen
SSKJ²
razváljati -am dov., tudi razvaljájte; tudi razvaljála (á)
z valjanjem narediti tanko, tanjše: razvaljati testo; razvaljati železo / razvaljati v plošče
    razváljan -a -o:
    razvaljano testo
SSKJ²
razvalováti -újem dov. (á ȗ)
zastar. razvaloviti: veter je razvaloval morje / ti dogodki so razvalovali množico vznemirili, razvneli
    razvalován -a -o:
    razvalovana gladina
SSKJ²
razvalovíti -ím dov., razvalôvil (ī í)
narediti, povzročiti, da kaj (zelo) valovi: veter je razvalovil morje; razvaloviti vodno gladino s kamnom
// ekspr. vznemiriti, razvneti: predsednikov prihod je razvalovil množico / razvaloviti čustva
    razvalovljèn -êna -o:
    razvalovljeno morje
SSKJ²
razvažálec -lca [razvažau̯ca tudi razvažalca] m (ȃ)
kdor kaj razvaža: razvažalec kruha, mleka
SSKJ²
razvažálen -lna -o prid. (ȃ)
namenjen za razvažanje: razvažalni avtomobil
SSKJ²
razvážanje -a s (ȃ)
glagolnik od razvažati: razvažanje blaga; avtomobil za razvažanje
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
razvážati -am nedov. (ȃ)
z vožnjo spravljati na več mest: razvažati blago; razvažati z avtomobilom / ves dan je razvažal gnoj na njivo vozil
SSKJ²
razvèd -éda m (ȅ ẹ́)
knjiž. ugotavljanje svoje lege, svojega položaja glede na določene točke, znamenja; orientacija: megle so motile razved / imeti dober čut za razved
SSKJ²
razvédati se -am se nedov. (ẹ́)
knjiž. določati svojo lego, položaj glede na določene točke, znamenja; orientirati se: razvedati se po drevju / tudi v temi se je dobro razvedal
// določati svoj položaj, svoje stališče glede na kaj: znal se je razvedati v dejstvih
SSKJ²
razvéden -dna -o prid. (ẹ́ ẹ̄)
knjiž. orientacijski: razvedna znamenja / ima dober razvedni čut
SSKJ²
razvédeti se -vém se dov. (ẹ́)
1. postati znan, javen: novica se je hitro razvedela; po vasi se je razvedelo, da krade
2. knjiž. določiti svojo lego, položaj glede na določene točke, znamenja; orientirati se: v temi se ni mogel razvedeti; razvedeli so se po drevju
// določiti svoj položaj, svoje stališče glede na kaj: v hitrih spremembah se ni znal razvedeti / razvedeti se v glasbi
SSKJ²
razvedováti se -újem se nedov. (á ȗ)
knjiž. določati svojo lego, položaj glede na določene točke, znamenja; orientirati se: razvedovati se v neznanem kraju
SSKJ²
razvedrílen -lna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na razvedrilo: razvedrilni sprehodi; razvedrilne igre; razvedrilno čtivo / prireditev je imela razvedrilen namen / razvedrilni in tekmovalni športi
SSKJ²
razvedrílo -a s (í)
kar dela koga vedrega, dobro razpoloženega: potreben je počitka in razvedrila; šport je njegovo najljubše razvedrilo; zdravo razvedrilo; brati za razvedrilo / publ. v kraju nimajo nobenega kulturnega razvedrila
SSKJ²
razvedrítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od razvedriti: razvedritev gostov; priložnosti za zabavo in razvedritev
SSKJ²
razvedríti -ím dov., razvédril; razvedrèn (ī í)
narediti, povzročiti, da postane kdo veder, dobro razpoložen: razvedriti goste; s svojim pripovedovanjem jih je razvedril; hodijo na izlete, da se malo razvedrijo
● ekspr. obraz se ji je razvedril postala je vedra, dobro razpoložena
    razvedríti se 
    zvedriti se: nebo se je razvedrilo
SSKJ²
razvégati se -am se dov. (ẹ̄)
postati vegast, kriv: kozolec se je razvegal
    razvégan -a -o:
    razvegan voz; pod v hiši je razvegan in črviv
SSKJ²
razvêjanost -i ž (ȇ)
razvejenost: razvejanost obrtne dejavnosti; razvejanost študija, znanosti / pomenska razvejanost besede
SSKJ²
razvêjati1 -am dov. (ȇ)
razvejiti: nekatere rastline razvejajo korenine tik pod površjem / deblo se razveja / medicina se je v teh letih zelo razvejala
    razvêjan -a -o:
    jelen ima velike razvejane rogove; razvejana bukev; razvejano telefonsko omrežje
    ♦     min. razvejani kristali kristali, ki imajo vejasto obliko
SSKJ²
razvêjati2 -am dov. (ȇ)
ekspr. z vetjem povzročiti, da kaj ni več skupaj, na enem mestu: veter je razvejal listje, pepel; pren. usoda jih je razvejala na vse strani
SSKJ²
razvejênost in razvêjenost -i ž (é; ȇ)
lastnost, značilnost razvejenega: razvejenost debla / razvejenost žil / organizacijska razvejenost; razvejenost znanstvenih panog
SSKJ²
razvejíčiti -im dov. (í ȋ)
zastar. razvejiti: drevo je zelo razvejičilo korenine / deblo se razvejiči / žila, živec se razvejiči
SSKJ²
razvejíšče -a s (í)
knjiž. mesto, kjer se kaj razveji, razdeli: razvejišče aorte
SSKJ²
razvejítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od razvejiti: razvejitev stebla / razvejitev žile, živca / razvejitev študija
SSKJ²
razvejíti -ím in razvêjiti -im dov., razvêjil (ī í; ȇ)
narediti, da od česa glavnega, osrednjega poteka več delov, enot: te rastline razvejijo korenine tik pod površjem; pren. razvejiti obrtno dejavnost
    razvejíti se, in razvêjiti se
    narediti, pognati veje, navadno v več smeri: deblo, drevo se razveji
    // razdeliti se na manjše dele, enote: žila, živec se razveji / posamezne stroke se razvejijo v specialna področja; študij se je zelo razvejil
    razvejèn -êna -o in razvêjen -a -o:
    razvejena gospodarska dejavnost; jelen ima razvejeno rogovje; rastlina z razvejenim steblom
    ♦     geom. razvejena krivulja; min. razvejeni kristali kristali, ki imajo vejasto obliko
SSKJ²
razveljavítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od razveljaviti: razveljavitev določil, zakona / razveljavitev dogovora, odločbe / razveljavitev gola zaradi napake igralca
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
razveljáviti -im dov. (á ȃ)
odvzeti veljavnost zakonski določbi z novo zakonsko določbo: razveljaviti prejšnja določila; te predpise so pozneje razveljavili; delno, popolnoma razveljaviti
// razglasiti za neveljavno: razveljaviti ček; razveljaviti odločbo, pogodbo; predsednik je razveljavil smrtno obsodbo; razveljaviti ljudsko štetje, volitve
♦ šport. sodnik je gol razveljavil
    razveljávljen -a -o:
    razveljavljeni predpisi; razveljavljene volitve
SSKJ²
razveljávljanje -a s (á)
glagolnik od razveljavljati: razveljavljanje zakonov / razveljavljanje pogodb
SSKJ²
razveljávljati -am nedov. (á)
odvzemati veljavnost zakonski določbi z novo zakonsko določbo: razveljavljati predpise, zakone
// razglašati za neveljavno: razveljavljati pogodbe; razveljavljati volitve; pren. življenje razveljavlja stare navade
SSKJ²
razveljávljenje -a s (ȃ)
glagolnik od razveljaviti: razveljavljenje predpisov / razveljavljenje sklepov
SSKJ²
razveselíti -ím dov., razvesélil (ī í)
narediti, povzročiti, da postane kdo vesel: skušal jo je razveseliti; tvoje pismo me je razveselilo; z darilom ga je zelo razveselil / ekspr. pesem mu je razveselila srce
    razveselíti se 
    postati vesel: novice se ni razveselil; prijatelja se je od srca razveselil / ekspr. ob teh besedah se mu je obraz razveselil
    razveseljèn -êna -o:
    razveseljeni prijatelji; bila je videti zelo razveseljena
SSKJ²
razveseljeválec -lca [razveseljevau̯ca] m (ȃ)
knjiž. kdor razveseljuje: bil je dober igralec in razveseljevalec občinstva
SSKJ²
razveseljeválka -e [razveseljevau̯ka tudi razveseljevalka] ž (ȃ)
knjiž. ženska, ki razveseljuje: razveseljevalka srca
SSKJ²
razveseljevánje -a s (ȃ)
glagolnik od razveseljevati: razveseljevanje otrok z igračami in knjigami / razveseljevanja je iskal v pijači
SSKJ²
razveseljeváti -újem nedov. (á ȗ)
delati, povzročati, da postane kdo vesel: razveseljevati otroke / ekspr. ptičje petje mu je razveseljevalo uho
    razveseljeváti se star.
    zabavati se: družba se je razveseljevala na vrtu
    razveseljujóč -a -e:
    razveseljujoče igre; srce razveseljujoče petje
SSKJ²
razveseljív -a -o prid. (ī í)
ki razveseli, razveseljuje: razveseljiv uspeh; ta novica je zelo razveseljiva
SSKJ²
razvésiti -im dov. (ẹ́ ẹ̑)
razobesiti, obesiti: razvesiti obleke, da se ne zmečkajo
    razvésiti se ekspr.
    razrasti se, razširiti se: slak in srobot sta se razvesila po krivenčastih deblih
    ●     ekspr. po vrhovih so se razvesile megle so legle; ekspr. usta so se mu ob tem razvesila razpotegnila
    razvéšen -a -o:
    svilene rute so razvešene pred trgovino
SSKJ²
razvêsti -vêdem dov., razvêdel in razvédel razvêdla, stil. razvèl razvêla (é)
1. knjiž. razvezati, ločiti: razvesti zakon; starši so se razvedli
2. star. odvesti, odpeljati: razvesti lovce na stojišča
SSKJ²
razvéšati -am nedov. (ẹ́)
razobešati, obešati: razvešati zastave
    razvéšati se ekspr.
    razraščati se, širiti se: čez ograjo se razveša španski bezeg / vrtnice so se razvešale v obok so rastle v obliki oboka
SSKJ²
razvéti -vêjem dov. (ẹ́ ȇ)
ekspr. z vetjem povzročiti, da kaj ni več skupaj, na enem mestu: veter je razvel listje, pepel; pren. usoda jih je razvela na vse strani
SSKJ²
razvèz -éza m (ȅ ẹ́)
glasb. harmonski postop, v katerem se disonanca razveže v konsonanco:
SSKJ²
razvéza -e ž (ẹ̑)
pravn. prenehanje pravnega razmerja: razveza pogodbe, delovnega razmerja / razveza zakonske zveze
SSKJ²
razvezáj -a m (ȃ)
glasb. znak za razveljavljenje višaja ali nižaja: napisati razvezaj
SSKJ²
razvézanec -nca m (ẹ́)
pravn. moški, katerega zakon je bil razvezan: poročila se je z razvezancem
SSKJ²
razvézanka -e ž (ẹ́)
pravn. ženska, katere zakon je bil razvezan: razvezanke in vdove
SSKJ²
razvézanost -i ž (ẹ́)
knjiž. stanje razvezanega: metrična razvezanost pesmi; ohlapnost in razvezanost epskih oblik / splošna moralna razvezanost
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
razvézati in razvezáti -véžem dov. (ẹ́ á ẹ́)
1. narediti, da kaj preneha biti
a) zavezano: razvezati čevelj, nahrbtnik; vreča se je razvezala / razvezati vezalke, vrv; trak se je razvezal / razvezati kravato / razvezati vozel
b) povezano, zvezano: razvezati sveženj; paket se je razvezal / razvezati zvezane ujetnike
2. pravn. narediti, da preneha pravno razmerje: razvezati pogodbo, delovno razmerje / razvezati zakonsko zvezo; sporazumno se razvezati
3. knjiž. dati čemu manj strogo sistemsko obliko: pesnik je razvezal sonet
4. ekspr. povzročiti, da kaj nastopi, se pojavi, navadno v visoki stopnji: gledanje takih filmov mu je razvezalo domišljijo; svoboda je razvezala njegovo ustvarjalnost / pijača mu je razvezala jezik začel je (dosti, sproščeno) govoriti
● ekspr. hoja ga je razvezala sprostila; razvezati koga odgovornosti oprostiti, odvezati; ekspr. v družbi se je razvezal postal sproščen, živahen
♦ jezikosl. razvezati besedo. krajšavo razložiti pomen besede, krajšave z besedami, ki jo sestavljajo
    razvézan -a -o:
    razvezani čevlji; razvezan zakon; njegovi starši so razvezani; razvezana pentlja
SSKJ²
razvezáva -e ž (ȃ)
1. glagolnik od razvezati 3: z razvezavo antične zgodbe je ustvaril poučno prozno besedilo
2. jezikosl. razlaga besede, krajšave z besedami, ki jo sestavljajo: razvezava simbola Ag je srebro, okrajšave tj. pa to je
SSKJ²
razvezávati -am nedov. (ȃ)
zastar. razvezovati: razvezavati jermene
SSKJ²
razvézen -zna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na razvezo (zakona): razvezni razlogi / razvezni postopek / razvezna pravda
SSKJ²
razvezljív -a -o prid. (ī í)
ki se da razvezati: lahko razvezljiv vozel
♦ pravn. zakonska zveza je razvezljiva
SSKJ²
razvéznik -a m (ẹ̑)
glasb. razvezaj
SSKJ²
razvézniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑)
narediti, povzročiti, da se spremeni navadni, naravni položaj česa, zlasti glede na širino: pretežke vreče so razveznile lojtrnice; stene so se pod težkim stropom razveznile
● ekspr. posmehljivo je razveznil čeljusti razprl
    razvéznjen -a -o:
    nosil je razveznjen klobuk; razveznjena krošnja drevesa
SSKJ²
razvezoválen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na razvezovanje: razvezovalni postopek
♦ jezikosl. razvezovalna razlaga razlaga besede z besedami, ki jo sestavljajo
SSKJ²
razvezovánje -a s (ȃ)
glagolnik od razvezovati: razvezovanje in zavezovanje kravate / razvezovanje zakonskih zvez
SSKJ²
razvezováti -újem nedov. (á ȗ)
1. delati, da kaj preneha biti
a) zavezano: razvezovati nahrbtnik; čevelj se mu je kar naprej razvezoval / razvezovati trakove, vezalke / razvezovati kravato / razvezovati vozel
b) povezano, zvezano: razvezovati pakete
2. pravn. delati, da preneha pravno razmerje: sklepati in razvezovati delovna razmerja / razvezovati zakonske zveze
3. knjiž. dajati čemu manj strogo sistemsko obliko: pesnik v zadnji zbirki razvezuje sonete
4. ekspr. povzročati, da kaj nastopi, se pojavi, navadno v visoki stopnji: branje takih knjig razvezuje domišljijo / ljubezen mu razvezuje ustvarjalne moči / jezik se mu je le počasi razvezoval počasi je začenjal (sproščeno) govoriti
♦ jezikosl. razvezovati polstavke v odvisnike
SSKJ²
razvéžiti se -im se dov. (ẹ́ ẹ̑)
postati vegast, kriv: kozolec se je razvežil; vrata so se sčasoma razvežila
    razvéžen -a -o:
    plot je star in razvežen
SSKJ²
razvíd -a m (ȋ)
1. namensko in sistematično spremljanje, vpisovanje podatkov o čem: voditi razvid knjig v knjižnicah; razvid oseb, ki se ukvarjajo z obrtno dejavnostjo / statistični, vojaški razvid
♦ pravn. kazenski razvid
// zbirka takih podatkov: spraviti akte v razvid; imeti v razvidu umetniška dela; razvid v tabelah
2. knjiž. pregled: razvid celote
SSKJ²
razvíden -dna -o prid. (í ī)
razumljiv, pojmljiv brez dodatnih podatkov: to je razviden dokaz za našo trditev; razviden in prepričljiv odgovor; vse je preprosto in razvidno
// lahko ugotovljiv, zaznaven: razvidna napaka; podobnost med njima je razvidna; to je razvidno iz razprave, tabele
● knjiž. razviden načrt pregleden; knjiž. dobro razvidni znaki vidni, jasni
    razvídno prisl.:
    njegova dela to razvidno dokazujejo
SSKJ²
razvídeti -im dov. (í ȋ)
knjiž. ugotoviti, spoznati: razvideti simbolični pomen slik / po izvesku je razvidel, da je pred gostilno; to se razvidi iz poročila / razvidela sta, da je vsaka beseda zaman spoznala, dojela
SSKJ²
razvidévati -am nedov. (ẹ́)
knjiž. ugotavljati, spoznavati: vedno bolj so razvidevali potrebo po napredku
SSKJ²
razvídnica -e ž (ȋ)
knjiž. razpredelnica, tabela: vpisati podatke v razvidnico; rast proizvodnje je prikazana v razvidnici
SSKJ²
razvídnost -i ž (í)
lastnost, značilnost razvidnega: razvidnost dokaza, odgovora / razvidnost pojavov / razvidnost njegovih namenov / knjiž. razvidnost načrta preglednost
SSKJ²
razviháriti -im dov. (á ȃ)
ekspr. narediti zelo razgibano, valovito: burja je tako razviharila vodo, da ni bilo mogoče veslati / razvihariti valove
// zelo razvneti, vznemiriti: s svojim nastopom je razviharil vse mesto / razvihariti dušo, srce / razvihariti strasti
    razviháriti se 
    nastopiti, pojaviti se z veliko silo, intenzivnostjo: nad mestom se je razviharilo neurje; čas se je razviharil kakor nevihta
    razvihárjen -a -o:
    domov je prišel ves razviharjen; razviharjeno morje
SSKJ²
razvihárjenost -i ž (ȃ)
ekspr. stanje razviharjenega: razviharjenost morja / mladostna razviharjenost
SSKJ²
razvihránost -i ž (á)
ekspr. stanje razvihranega: to je govoril v razvihranosti / čustvena razvihranost
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
razvihráti -ám dov. (á ȃ)
ekspr. povzročiti, da se kaj pojavi v visoki stopnji in z veliko intenzivnostjo: razvihrati boj / vse so razvihrali v nori ples
// zelo razvneti, razgibati: uprizoritev je razvihrala mladino / taki prizori so mu razvihrali čustva, domišljijo
    razvihráti se 
    nastopiti, pojaviti se z veliko silo, intenzivnostjo: ponoči se je razvihralo hudo neurje
    razvihrán -a -o:
    čustveno življenje teh oseb je razvihrano
SSKJ²
razvijálec -lca [razvijau̯ca in razvijalca] m (ȃ)
1. kdor kaj izpopolnjuje, izboljšuje ali na novo ustvarja: konstruktorji in razvijalci
// naslov za takega delavca z višjo izobrazbo v gospodarskih delovnih organizacijah: razvijalec v fizikalnem oddelku / samostojni razvijalec
2. fot. kemična snov za razvijanje filmov, slik: položiti film, fotografski papir v razvijalec; steklenica razvijalca / fotografski razvijalec; razvijalec za filme; razvijalec za negativ
3. teh., v zvezi acetilenski razvijalec naprava za proizvajanje acetilena iz karbida in vode: pridobivati plin v acetilenskem razvijalcu
SSKJ²
razvijálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na razvijanje filma: razvijalna priprava / razvijalni čas trajanje razvijanja filma; razvijalna doza zaprta posoda za razvijanje filmov; razvijalna kopel kopel, v kateri se s pomočjo kemikalij razvijajo osvetljeni deli filma
SSKJ²
razvijálnica -e ž (ȃ)
prostor za razvijanje filmov: razvijalnica in kopirnica
SSKJ²
razvijálnik -a m (ȃ)
1. fot. zaprta posoda za razvijanje filmov; razvijalna doza: dati film v razvijalnik
2. teh., v zvezi acetilenski razvijalnik naprava za proizvajanje acetilena iz karbida in vode: pridobivati plin v acetilenskem razvijalniku
SSKJ²
razvíjanje -a s (í)
glagolnik od razvijati: zavijanje in razvijanje knjig / razvijanje žice s koluta / razvijanje gospodarstva, turizma; razvijanje knjižnega jezika / razvijanje duševnih in telesnih sposobnosti; razvijanje volje / razvijanje demokratičnih odnosov, tovarištva med ljudmi / razvijanje tehnoloških postopkov / razvijanje, kopiranje in povečevanje slik
SSKJ²
razvíjati -am nedov. (í)
1. delati, da kaj preneha biti
a) zavito: razvijati knjige; ovoj je previdno razvijal
b) navito: razvijati žico s koluta / razvijati klobčič
c) zvito: razvijati lepak, zastavo
2. spreminjati, navadno v popolnejšo, bolj dovršeno obliko: razvijati gospodarstvo, šolstvo; razvijati knjižni jezik; znanost se hitro razvija; gospodarsko, kulturno se razvijati / publ. razvijati muzejsko zbirko dopolnjevati / razvijati osebnost; načrtno razvijati otrokove sposobnosti / model, stroj razvijajo dalje izpopolnjujejo / razvijati nov tehnološki postopek
// delati, da kaj začne obstajati v veliki meri in se čim bolj uveljavi: razvijati dejavnost društva / razvijati narodno zavest
3. povezano pojasnjevati, prikazovati kaj v popolnejši, natančnejši obliki: svoje misli logično razvija / razprava razvija in utemeljuje vsebino uvodnega poglavja
4. z rastjo dosegati nastanek česa: ta drevesa razvijajo močne korenine; razvijati seme / rastlina razvija cvete skozi vse leto cvete
5. fot. osvetljen film ali fotografski papir obdelovati s kemikalijami in tako posnetek delati viden: razvijati film, rentgenske plošče; razvijati z razvijalcem
    razvíjati se 
    1. postopno se spreminjati, navadno v popolnejšo, bolj dovršeno obliko: organizmi se razvijajo / njegov nazor se razvija / mesto se vedno bolj razvija / dežela se razvija v industrijsko državo
    // prehajati z nižje stopnje na višjo glede na količino, intenzivnost: bolezen se je hitro razvijala / prijateljski odnosi med državama se zadovoljivo razvijajo
    2. postajati večji, močnejši, zrelejši: dekle se hitro, lepo razvija; zgodaj se je nehal razvijati
    // dobivati dokončno podobo: otrok se dobro razvija; telesno in duševno se še razvija / fant se razvija v moža / mladiči se razvijajo nekaj tednov; te živali se razvijajo v vodi / zobovje se mu nepravilno razvija raste
    3. s prislovnim določilom začenjati obstajati kot rezultat določenega procesa, dogajanja: pri tem procesu se razvijajo plini; prevleka, ki se razvija na površini sira; na poškodovanem mestu se je začelo razvijati novo tkivo / kosti se razvijajo iz hrustanca
    ♦     meteor. nad Atlantikom se razvija območje visokega zračnega pritiska
    4. z oslabljenim pomenom izraža nastopanje dejanja, kot ga določa samostalnik: začel se je razvijati živahen pogovor / zabava se je razvijala v veseljačenje
    ●     publ. novi delavec se dobro razvija se dobro prilagaja delu; publ. na tej podlagi se razvija pedagoško delo poteka, iz tega izhaja; njun spor se razvija v resen problem postaja pereč; kako se stvari razvijajo potekajo; kakšno je sedanje stanje
    razvijajóč -a -e:
    razvijajoči se delavski razred; normalno razvijajoč se značaj; razvijajoče se pare so strupene; iz kalčka razvijajoča se rastlina
SSKJ²
razvítek -tka m (ȋ)
star. razvoj: družbeni, kulturni razvitek / razvitek planinstva / duševni in telesni razvitek otrok
SSKJ²
razvíti -víjem dov. (í)
1. narediti, da kaj preneha biti
a) zavito: razviti knjigo, paket; razviti v papir zavit kruh
b) navito: razvil je dva metra žice s koluta; sukanec se je razvil
c) zvito: razviti lepak, trak; otroci so razvili zastavice in mahali z njimi / razviti jadra / razviti prejo
2. spremeniti, navadno v popolnejšo, bolj dovršeno obliko: razviti gospodarstvo, znanost; to vrsto slikarstva so visoko razvili; jezik se je v zadnjem stoletju zelo razvil; gospodarsko, kulturno se razviti / umetnik je razvil svoj stil / razviti osebnost; razvila je vse svoje sposobnosti / model, stroj so še razvili izpopolnili / razviti moderen tehnološki postopek
// narediti, da kaj začne obstajati v veliki meri in se čim bolj uveljavi: razviti društveno dejavnost; razvili so močno propagando
3. povezano pojasniti, prikazati kaj v popolnejši, natančnejši obliki: v knjigi je svoje misli, teze logično razvil; na kongresu so razvili svoj program
4. z rastjo doseči nastanek česa: solata razvije cvet, seme; ta rastlina razvije močne korenine
5. fot. osvetljen film ali fotografski papir obdelati s kemikalijami in tako posnetek narediti viden: razviti film, rentgenske plošče; vseh slik še ni razvil
● publ. ta avtomobil razvije veliko hitrost doseže; društvo je tedaj tudi razvilo prapor dobilo, prevzelo; ekspr. ladja je pravkar razvila jadra odplula; na novo odkritem otoku so razvili svojo zastavo v znamenje svoje navzočnosti, oblasti na otoku so izobesili, namestili svojo zastavo
♦ mat. razviti funkcijo v vrsto zapisati funkcijo v obliki vrste; šah. razviti figure postaviti jih z osnovnih polj na polja proti središču šahovnice
    razvíti se 
    1. postopno se spremeniti, navadno v popolnejšo, bolj dovršeno obliko: pri sesalcih so se možgani zelo razvili; nekateri organi se bolj razvijejo kot drugi / naselje se je razvilo v močno trgovsko mesto
    // preiti z nižje stopnje na višjo glede na količino, intenzivnost: bolezen se je hitro razvila / prijateljski odnosi med državama so se razvili in okrepili
    2. postati večji, močnejši, zrelejši: dekleti sta se lepo razvili; v tem letu se je precej razvil
    // dobiti dokončno podobo: hitro, zgodaj se je razvila / fant se je razvil v moža / čas, v katerem se rastlina, žival razvije / ob skrbni negi se je mladič le razvil zrastel, dorastel
    3. s prislovnim določilom začeti obstajati kot rezultat določenega procesa, dogajanja: na poškodovanem mestu se je razvilo novo tkivo; na površini sira se razvije prevleka / dvojčka se lahko razvijeta iz enega jajčeca; iz bube se razvije metulj / ta mesta so se razvila v srednjem veku / slovanski jeziki so se razvili iz istega jezika / iz njega se bo razvil dober igralec, športnik / publ. ob eksploziji se razvije visoka temperatura se sprosti, nastane
    4. z oslabljenim pomenom izraža začetek dejanja, kot ga določa samostalnik: razvila se je zelo živahna razprava; pogovor se ni mogel prav razviti / zabava se je razvila v bučno razgrajanje
    5. voj. prerazporediti se iz strnjene skupine v razpotegnjeno, navadno po širini: četa se je razvila po obronku gozda; razviti se v dolgo kolono / razviti se v strelce
    ●     ni mogel verjeti, da so se stvari tako razvile da se je zgodilo tako, kot se je
    razvít -a -o:
    razviti diapozitivi; takrat jezik še ni bil dovolj razvit; zavoj je ostal razvit na mizi; gospodarsko, industrijsko, kulturno razvite države; tehnično visoko razvita družba; spolno razvita samica; razvita tehnologija; bila je zelo razvita; nižje razvita bitja; pravilno razvito zobovje; telesno, umsko razvit
    ♦     ekon. razvita država država z visokim narodnim dohodkom; mat. razvita oblika funkcije oblika, zapis funkcije, v katerem je odvisna spremenljivka sama na eni strani enačbe; sam.: prepad med razvitimi in nerazvitimi
SSKJ²
razvítje -a s (ȋ)
glagolnik od razviti: razvitje jadra, zastave / udeležiti se razvitja prapora slovesnega prevzema prapora / razvitje narodne kulture
SSKJ²
razvítost -i ž (ȋ)
lastnost, značilnost razvitega: razvitost industrije, šolstva; stopnja razvitosti; razvitost in zaostalost / gospodarska, kulturna razvitost / duševna, telesna, umska razvitost
SSKJ²
razvlačeváti -újem nedov. (á ȗ)
1. z vlečenjem povzročati, da doseže kaj večjo površino: razvlačevati testo
2. ekspr. delati, povzročati, da traja kaj dalj časa: domači igralci so igro razvlačevali
SSKJ²
razvláčiti -im, tudi razvlačíti in razvláčiti -im nedov. (á ā; ī á)
1. z vlečenjem povzročati, da doseže kaj večjo površino: valjati in razvlačiti testo
2. z vlečenjem delati, da kaj ni več skupaj, na enem mestu: z grabljami razvlačiti pesek
// ekspr. spravljati v nered: otroci so razmetavali in razvlačili igrače
SSKJ²
razvláka -e ž (ȃ)
nav. ekspr. nepospravljene, razmetane stvari: pospraviti razvlako; okrog hiše je polno razvlake / delati razvlako
SSKJ²
razvlákniti -im dov. (á ȃ)
teh. zdrobiti v vlakna: razvlakniti azbest, bombaž; razvlakniti les
    razvláknjen -a -o:
    umetno usnje iz razvlaknjenih snovi
SSKJ²
razvláknjenje -a s (ȃ)
glagolnik od razvlakniti: razvlaknjenje lesa
SSKJ²
razvlaknjeválnik -a m (ȃ)
teh. stroj za drobljenje v vlakna: tovarna ima dva razvlaknjevalnika
SSKJ²
razvlaknjeváti -újem nedov. (á ȗ)
teh. drobiti v vlakna: razvlaknjevati les
SSKJ²
razvléčenost -i ž (ẹ̑)
lastnost, značilnost razvlečenega: razvlečenost romana / razvlečenost jopice
SSKJ²
razvléči -vléčem dov., razvléci razvlécite in razvlecíte; razvlékel razvlékla (ẹ́)
1. z vlečenjem povzročiti, da doseže kaj
a) večjo površino: razvleči testo; usnje je moral malo razvleči / razvleči kapljico na steklu / razvleči obraz, usta raztegniti
b) večjo, največjo dolžino: razvleči elastično vrvico; razvleči žico s kolobarja
2. narediti, da kaj ni več skupaj, na enem mestu: razvleči veje / z grabljami je razvlekel pesek po dvorišču
// ekspr. spraviti v nered: otroci so razvlekli igrače; pospravi za seboj, kar si razvlekel
3. ekspr. z dodajanjem novih, navadno manj pomembnih elementov, podrobnosti narediti
a) da traja kaj dalj časa: razvleči govor; diskusija se je razvlekla
b) da je preveč obširno: na nekaterih mestih je avtor zgodbo zelo razvlekel
● ekspr. teden se je razvlekel v neskončnost zdel se je zelo dolg; ekspr. ustnice so se mu razvlekle v zloben nasmeh zlobno se je nasmehnil
    razvléči se 
    1. postati večji po obsegu, navadno neenakomerno: pri pranju se je jopica razvlekla / to blago se rado razvleče / elastika se je zelo razvlekla raztegnila
    // ekspr. postati daljši: sprevod se je razvlekel / skupina se je razvlekla v dolgo kolono
    2. ekspr., s prislovnim določilom pojaviti se na večji površini: čez nebo so se razvlekli temni oblaki; po sobi se razvleče dim
    3. prenehati biti, obstajati: oblaki so se polagoma razvlekli in pokazalo se je modro nebo
    razvléčen -a -o:
    pisec se izgublja v razvlečenih opisih; plašč z razvlečenimi žepi; film je preveč razvlečen; razvlečeno testo; prisl.: peli so neubrano in razvlečeno
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
razvléka -e ž (ẹ̑)
zastar. razvlaka: okrog hiše je taka razvleka
SSKJ²
razvnémanje -a s (ẹ̑)
glagolnik od razvnemati: razvnemanje ognja / razvnemanje sovraštva
SSKJ²
razvnémati -am nedov. (ẹ̑)
1. povzročati, da kaj močneje gori: veter je razvnemal ogenj; požar se razvnema / razvnemati žerjavico
2. nav. ekspr. delati, povzročati, da se kaj pojavi z veliko silo, intenzivnostjo: razvnemati prepir; boji se na novo razvnemajo / razvnemati ljubezen, maščevalnost, radovednost; njen ples mu je razvnemal strast / razvnemati domišljijo
3. ekspr. vzbujati močen, navadno pozitiven čustveni odziv: igralci so razvnemali občinstvo; pesem ga je začela razvnemati; poslušalci so se vedno bolj razvnemali / ne razvnemaj se po nepotrebnem ne razburjaj se
4. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža obstajanje stanja, kot ga določa samostalnik: razvnema ga ljubezen, maščevalnost
● ekspr. vino jih razvnema zaradi popitega vina postajajo bolj živahni, zgovorni
    razvnemajóč -a -e:
    prisluhniti razvnemajoči se debati
SSKJ²
razvnemljív -a -o prid. (ī í) knjiž.
1. ki se (hitro) razvname: razvnemljiv človek
2. ki razvname: razvnemljivi opisi dogodkov
SSKJ²
razvnétež -a m (ẹ̑)
ekspr. razvnet človek: razvneteže je skušal pomiriti
SSKJ²
razvnéti -vnámem dov., razvnêmi razvnemíte; razvnél; nam. razvnét in razvnèt (ẹ́ á)
1. povzročiti, da kaj močneje gori: veter je ogenj znova razvnel; požar so pogasili, preden se je razvnel / razvneti žerjavico
2. nav. ekspr. narediti, povzročiti, da se kaj pojavi z veliko silo, intenzivnostjo: razvneti prepir; boji so se znova razvneli / razvneti hrepenenje, ljubezen; medved je razvnel njegovo lovsko strast; med njimi se je razvnelo sovraštvo / razvneti domišljijo
3. ekspr. vzbuditi močen, navadno pozitiven čustveni odziv: govornik je razvnel občinstvo; pesem jih je razvnela; ob tej novici se je zelo razvnel / hitro se razvname razburi / razvneti materino srce
● ekspr. vino ga je že malo razvnelo zaradi popitega vina je postal bolj živahen, zgovoren; ekspr. razvnela je vse njegove čute zelo ga je čutno vznemirila; ekspr. razvneti dekletu srce vzbuditi v njem naklonjenost, ljubezen
    razvnét -a -o:
    razvneti glasovi so kričali; pripovedoval je ves razvnet; prisl.: razvneto govoriti
SSKJ²
razvnétje -a s (ẹ̑)
1. glagolnik od razvneti: razvnetje nasprotij; nenadno razvnetje sovraštva med njimi
2. razvnetost: veliko razvnetje je hitro minilo; to je storil v razvnetju
SSKJ²
razvnétost -i ž (ẹ̑)
stanje razvnetega človeka: njena razvnetost se je počasi polegla; čutiti, obvladovati razvnetost / čustvena, čutna razvnetost / pogovarjali so se z veliko razvnetostjo
SSKJ²
razvòd -óda m (ȍ ọ́)
teh. odvod v različne smeri: kanali za razvod vročih plinov
SSKJ²
razvóden -dna -o prid. (ọ̄)
1. teh. odvoden: razvodne cevi / razvodna postaja razdelilna postaja
2. geogr. ki ločuje, razmejuje dve porečji ali povodji: razvodni greben, hrbet
SSKJ²
razvodenélost -i ž (ẹ́)
ekspr. lastnost, značilnost razvodenelega: slabost teh pesmi je čustvena razvodenelost
SSKJ²
razvodenéti -ím dov. (ẹ́ í)
nav. ekspr. zaradi izgube bistvenih lastnosti, značilnosti postati manj kvaliteten, nekvaliteten: sladka pijača je čez poletje razvodenela; strup se je razvodenel
// postati vsebinsko prazen: članek je zaradi navajanja podrobnosti razvodenel / ta dejavnost je z leti razvodenela / njihove trditve so ob dejstvih razvodenele niso več prepričljive
    razvodenèl in razvodenél -éla -o:
    razvodeneli pojmi; razvodenela kri; razvodenela razprava
SSKJ²
razvodenítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od razvodeniti: razvodenitev delavskega gibanja / razvodenitev razprave
SSKJ²
razvodeníti -ím dov., razvodénil (ī í)
nav. ekspr. narediti, povzročiti, da kaj izgubi bistvene lastnosti, značilnosti: razvodeniti vino; v neprimerni shrambi se sok razvodeni
// narediti, povzročiti, da kaj postane vsebinsko prazno: razvodeniti razpravo / razvodeniti program; pesem se je zaradi dolgih opisov razvodenila / razvodeniti mladinsko gibanje; organizacija se ne sme razvodeniti
SSKJ²
razvodíšče -a s (í)
ptt, v zvezi kabelsko razvodišče mesto, kjer se (telefonski) kabel razcepi na vode k posameznim naročnikom:
SSKJ²
razvódje -a s (ọ̑)
geogr. ozemlje, na katerem se ločujeta, razmejujeta dve porečji ali povodji: razvodje med jadranskimi in črnomorskimi rekami / dolinsko razvodje / Rateško razvodje
SSKJ²
razvódnica -e ž (ọ̑)
1. geogr. črta, ki ločuje, razmejuje dve porečji ali povodji: razvodnica med Jadranskim, Egejskim in Črnim morjem / ta gora je razvodnica; pren., ekspr. idejna razvodnica
2. elektr. priprava z vtičem in dvema ali več vtičnicami: ker je v sobi ena sama vtičnica, potrebujejo razvodnico / vtična razvodnica
SSKJ²
razvódnik -a m (ọ̑)
najnižji vojaški čin ali nosilec tega čina: razvodnik straže; desetarji in razvodniki
♦ žel. priprava pri parni lokomotivi za spreminjanje smeri vožnje
SSKJ²
razvòj -ôja m (ȍ ó)
glagolnik od razviti ali razvijati:
a) razvoj poteka hitro, v različnih smereh; opazovati, pospeševati razvoj; enakomeren, skladen razvoj; stopnja razvoja; nastanek in razvoj
b) prispevati k razvoju dežele; skrbeti za razvoj tehnologije; gospodarski, politični, umetniški razvoj; razvoj društva, kraja, zdravstva / sonaravni razvoj trajnostni razvoj; trajnostni razvoj razvojna usmeritev, ki omogoča zadovoljevanje potreb sedanjih generacij ljudi na način, ki ne ogroža možnosti zadovoljevanja potreb prihodnjih generacij / časovni, zgodovinski razvoj / razvoj znanstvene misli
c) razvoj okostja, organov; razvoj metulja iz bube / duševni, telesni, umski razvoj / otroci z motnjami v razvoju / razvoj bolezni
● publ. dežele v razvoju države z nizkim narodnim dohodkom; zanima nas, kakšen bo razvoj dogodkov po odstopu vlade kaj se bo zgodilo
♦ antr. enolinijski razvoj premočrten razvoj človeka od pitekantropa preko neandertalca do modernega človeka; biol. nazadnjaški razvoj pri katerem postane ustroj telesa zaradi posebnega načina življenja bolj preprost, kot je bil pri prednikih; zgodovinski razvoj organizmov spreminjanje organizmov iz preprostejših oblik v popolnejše; fin. Mednarodna banka za obnovo in razvoj banka, ki daje državam dolgoročna posojila za gradnjo mednarodno pomembnih gospodarskih objektov; jezikosl. semantični razvoj besede; razvoj dolgih samoglasnikov; šah. krilni razvoj postavitev lovca z osnovnega polja na sosednje polje velike diagonale
SSKJ²
razvójen -jna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na razvoj: razvojni ciklus, proces; razvojna doba; razvojna stopnja / razvojni nauk; razvojna teorija / razvojne možnosti, zakonitosti; razvojna načela našega gospodarstva / dela v razvojnem laboratoriju; razvojni program tovarne / razvojni inženir inženir, ki skrbi za izboljšavo in uvajanje novih proizvodnih metod
♦ šol. razvojni oddelek oddelek za nadpovprečno ali podpovprečno razvite učence, v katerem je pouk prilagojen njihovim sposobnostim
    razvójno prisl.:
    razvojno se spreminjati
    ♦     ped. razvojno moten otrok otrok, oviran v normalni rasti, vzgoji
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
razvójnik -a m (ọ̑)
strokovni delavec, ki v podjetju proučuje možnosti za razvoj novih programov in spremembe, izboljšave že obstoječih ter pripravi ustrezno dokumentacijo za njihovo realizacijo: glavni razvojnik; razvojniki avtomobilov; raziskovalci in razvojniki
SSKJ²
razvójnost -i ž (ọ̑)
postopno spreminjanje, navadno v popolnejše, bolj dovršene oblike: dokazati, priznati razvojnost; zakoni razvojnosti
SSKJ²
razvòz -ôza m (ȍ ó)
glagolnik od razvoziti ali razvažati: poskrbeti za razvoz blaga; razvoz mleka v prodajalne
SSKJ²
razvózen in razvôzen -zna -o prid. (ọ̄; ó)
namenjen za razvoz: razvozni avtomobili
SSKJ²
razvozíti -vózim dov. (ī ọ́)
1. z vožnjo spraviti na več mest: razvoziti blago; pred zimo razvozijo gnoj po njivah / avtobusi razvozijo delavce na vse strani
2. z vožnjo poškodovati, uničiti: razvoziti pot; razmočena tla so razvozili s tovornjaki
    razvóžen -a -o:
    razvožen kolovoz; ves gnoj imajo že razvožen
SSKJ²
razvozlánje -a s (ȃ)
glagolnik od razvozlati: razvozlanje vrvi / razvozlanje vozla / razvozlanje hieroglifske pisave / razvozlanje nasprotja
SSKJ²
razvozláti -ám dov. (á ȃ)
odstraniti vozel, vozle: razvozlati vrv / vozla ni mogel razvozlati / razvozlati klobčič
// ekspr. rešiti, razrešiti: razvozlati problem, uganko; končno je razvozlal skrivnost; tudi to vprašanje se bo razvozlalo / razvozlati šifre / razvozlati protislovje odpraviti
● ekspr. pijača jim je razvozlala jezike je povzročila, da so začeli dosti in sproščeno govoriti
    razvozlán -a -o:
    razvozlan klobčič; razvozlana uganka
SSKJ²
razvozláva -e ž (ȃ)
glagolnik od razvozlati: z razvozlavo zapletenih nitk se je veliko zamudila / razvozlava klinopisa
SSKJ²
razvozlávanje -a s (ȃ)
glagolnik od razvozlavati: razvozlavanje zavozlanih niti / razvozlavanje šifer / razvozlavanje nasprotij
SSKJ²
razvozlávati -am nedov. (ȃ)
odstranjevati vozel, vozle: razvozlavati niti / dolgo je razvozlaval vozel
// ekspr. reševati, razreševati: razvozlavati probleme, uganke; razvozlavati skrivnosti; vprašanja so se sčasoma razvozlavala / razvozlavati šifrirano pisavo; razvozlavati težko berljiv rokopis / razvozlavati bistvo predstave spoznavati, dojemati
SSKJ²
razvozljív -a -o prid. (ī í)
ki se da razvozlati: niti so se tako zavozlale, da skoraj niso bile več razvozljive
// ekspr. rešljiv, razrešljiv: težko razvozljiva vprašanja
SSKJ²
razvóznik -a m (ọ̑)
razvažalec: razvoznik blaga
SSKJ²
razvpíti -vpíjem dov., razvpìl (í ȋ)
ekspr. na več krajih reči, povedati, zlasti kaj, kar je za koga neugodno, neprijetno: razvpila je, da je nepošten / razvpiti koga za morilca
    razvpít -a -o
    splošno znan zlasti zaradi slabih lastnosti, značilnosti: razvpit pijanec, ženskar / razvpit film; ta del poti je razvpit kot najbolj nevaren; razvpita igralnica
SSKJ²
razvpítost -i ž (ȋ)
ekspr. dejstvo, da je kdo razvpit: njena razvpitost ga moti
SSKJ²
razvprášati se tudi razvprašáti se -am se dov., tudi razvprášala se (á á á)
z vpraševanjem na več krajih poskusiti izvedeti, ugotoviti: v mestu se je razvprašal za delo
SSKJ²
razvràt -áta m (ȁ á)
neupoštevanje moralnih zakonov, družbenih norm, zlasti glede spolnosti: ob splošni krizi se je začel širiti razvrat; sla ga žene v vedno večji razvrat / moralni, politični razvrat; vdajati se spolnemu razvratu
SSKJ²
razvráten -tna -o prid., razvrátnejši (ā)
ki ne upošteva moralnih zakonov, družbenih norm, zlasti glede spolnosti: njegovi nauki so razvratni; razvratne misli; razvratno vedenje, življenje
// ki ravna v nasprotju z moralnimi zakoni, družbenimi normami, zlasti glede spolnosti: razvraten človek; ta ženska je veljala za razvratno
    razvrátno prisl.:
    razvratno živeti
SSKJ²
razvrátnež -a m (ȃ)
ekspr. razvraten človek: postal je pijanec in razvratnež
SSKJ²
razvrátnica -e ž (ȃ)
ekspr. razvratna ženska: imeli so jo za razvratnico
SSKJ²
razvrátnik -a m (ȃ)
ekspr. razvraten človek: razvratniki in pokvarjenci
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
razvrátnost -i ž (ā)
lastnost razvratnega človeka: mnogi vedo za njegovo razvratnost
// ekspr. razvratno dejanje: počenjati razvratnosti / pijančevanje in razvratnost razvrat
SSKJ²
razvréči -vŕžem dov., razvŕzi razvŕzite in razvrzíte; razvŕgel razvŕgla (ẹ́ ȓ)
nar. razmetati: razvreči pesek po cesti
SSKJ²
razvrednôtenje -a s (ȏ)
glagolnik od razvrednotiti: razvrednotenje denarja / razvrednotenje zlata / razvrednotenje človeka / razvrednotenje intelektualnega, umetniškega dela
SSKJ²
razvrednôtenost -i ž (ȏ)
stanje razvrednotenega: razvrednotenost denarja / razvrednotenost umetniškega dela
SSKJ²
razvrednotévati -am nedov. (ẹ́)
fin. razvrednotovati: razvrednotevati denar
SSKJ²
razvrednôtiti -im dov. (ō ȏ)
1. fin. znižati v zlatu ali tuji valuti izraženo vrednost domače valute: razvrednotiti denar; liro so spet razvrednotili / razvrednotiti zlato
2. znižati, zmanjšati vrednost česa: razvrednotiti kolek, znamko; pokojnine so se razvrednotile
3. vzeti čemu vrednost, pomen: to dejanje ga je moralno razvrednotilo; s takim govorjenjem se je sam razvrednotil / razvrednotiti človekovo delo; razvrednotiti pomen, vsebino gledališča
    razvrednôten -a -o:
    razvrednoten denar; razvrednoteno delo
SSKJ²
razvrednotováti -újem nedov. (á ȗ)
1. fin. nižati v zlatu ali tuji valuti izraženo vrednost domače valute: razvrednotovati denar
2. jemati čemu vrednost, pomen: razvrednotovati smisel človeškega življenja
SSKJ²
razvrstílen -lna -o prid. (ȋ)
avt., v zvezi razvrstilni pas prometni pas pred križiščem, v križišču, namenjen za vožnjo naravnost, za zavijanje v levo ali desno:
SSKJ²
razvrstílo -a s (í)
knjiž. merilo, kriterij za razvrščanje: razvrstilo za delitev pojavov v skupine
SSKJ²
razvrstítev -tve ž (ȋ)
1. glagolnik od razvrstiti: razvrstitev knjig na polici / odločiti se za razvrstitev člankov po času nastanka; razvrstitev učne snovi / razvrstitev učencev v skupine, po skupinah
2. položaj, v katerem je kaj kje glede na druge stvari: ustrezna razvrstitev prostorov / v končni razvrstitvi je naše moštvo zasedlo deseto mesto
♦ bot. spiralasta razvrstitev (listov)
SSKJ²
razvrstíti -ím dov., razvŕstil (ī í)
1. narediti, da pride kaj kam tako, da tvori vrsto, vrste: razvrstiti stole / razvrstiti učence; ljudje so se razvrstili in začeli stopati dalje; vojaki so se razvrstili ob meji; avtomobilisti se morajo pred križiščem razvrstiti / razvrstiti se v sprevod; razvrstiti se v strelske vrste / razvrstiti lovce po gozdu razporediti
2. narediti, da je kaj v določenem zaporedju: razvrstiti gesla; urednik je razvrstil pisateljeve sestavke po kronološkem redu / razvrstiti tekmovalce po doseženih rezultatih
3. določiti skupine glede na enake ali podobne lastnosti: razvrstiti šole po številu oddelkov / razvrstiti ljudi po njihovih lastnostih
    razvrščèn -êna -o:
    učenci so razvrščeni po uspehu; kosti so v telesu večinoma parno razvrščene; skrbno razvrščene knjige
    ♦     bot. spiralasto, vretenčasto razvrščeni listi
SSKJ²
razvrstítven -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na razvrstitev: razvrstitveni znak / spremeniti razvrstitveni sistem
SSKJ²
razvŕščanje -a s (ŕ)
glagolnik od razvrščati: razvrščanje stolov / razvrščanje besed po abecednem redu / razvrščanje pesmi po tematiki
SSKJ²
razvŕščati -am nedov. (ŕ)
1. delati, da pride kaj kam tako, da tvori vrsto, vrste: razvrščati kozarce, stole / razvrščati vojake ob meji; učenci so se začeli razvrščati / razvrščati se v skupine
2. delati, da je kaj v določenem zaporedju: razvrščati imena po abecedi; razvrščati in primerjati podatke / razvrščati otroke po velikosti
3. določati skupine glede na enake ali podobne lastnosti: razvrščati slike po obdobjih / razvrščati organizme v skupine / razvrščati ladje, letala po namenu
SSKJ²
razvrščênost -i ž (é)
položaj, v katerem je kaj kje glede na druge stvari: enakomerna razvrščenost predmetov v prostoru
SSKJ²
razvrščeválec -lca [razvərščevau̯ca tudi razvərščevalca] m (ȃ)
kdor razvršča: razvrščevalec gradiva
SSKJ²
razvrščeválen -lna -o prid. (ȃ)
po katerem se kaj razvršča: razvrščevalna metoda
SSKJ²
razvŕšje -a s (ȓ)
geogr. stikališče dveh ali več grebenov, hrbtov: razvršje in razdolje
SSKJ²
razvrtáč -a m (á)
teh. orodje za dokončno obdelavo izvrtine; povrtalo
SSKJ²
razvŕtati -am dov. (r̄)
z vrtanjem narediti luknje, luknjice na več mestih: razvrtati desko / črvi so razvrtali omaro
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
razvrtínčiti -im dov. (í ȋ)
narediti, povzročiti, da se kaj vrtinči: veter je razvrtinčil dim; voda je narasla in se razvrtinčila
SSKJ²
razzéba -e ž (ẹ̑)
alp. razpoka, nastala zaradi mraza: obiti razzebo na ledeniku
SSKJ²
razzébsti -em tudi razzébsti se -em se dov., nam. razzébst (se) in razzèbst (se); razzébljen tudi razzében (ẹ́)
razpokati, poškodovati se zaradi mraza: čez zimo je spomenik razzebel / zemlja mora pozimi razzebsti
    razzébel -bla -o:
    razzeble skale; razzeblo deblo
SSKJ²
razzíbati tudi razzibáti -ljem in -am, in razzíbati -ljem in -am dov. (í á í; í)
narediti, povzročiti, da se kaj zelo ziblje: razzibati gugalnico, zibelko
SSKJ²
razzlogovánje -a s (ȃ)
glagolnik od razzlogovati: razzlogovanje besed
SSKJ²
razzlogováti -újem nedov. (á ȗ)
jezikosl. deliti na zloge: razzlogovati besede
SSKJ²
razzvenéti se -ím se dov. (ẹ́ í)
knjiž. zveneč se razširiti: po sobi so se razzveneli prijetni zvoki
SSKJ²
razzvóčje -a s (ọ̑)
knjiž. neskladnost, neubranost: razzvočje med pesmijo in vsakdanjim življenjem
SSKJ²
razžágati -am dov. (ȃ)
z žaganjem narediti kose, dele: razžagati desko / smreke so razžagali na štirimetrske hlode
    razžágan -a -o:
    razžagano deblo
SSKJ²
razžagovánje -a s (ȃ)
glagolnik od razžagovati: razžagovanje desk, hlodov
SSKJ²
razžagováti -újem nedov. (á ȗ)
z žaganjem delati kose, dele: razžagovati debla / podolžno razžagovati
SSKJ²
razžalítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od razžaliti: tožil ga je zaradi razžalitve / vsi so imeli njegove besede za razžalitev / razžalitev časti
♦ pravn. besedna, dejanska, simbolična razžalitev
SSKJ²
razžalíti in razžáliti -im dov. (ī á ā)
z nevljudnim, nespoštljivim dejanjem, govorjenjem povzročiti čustveno prizadetost: ni je hotel razžaliti; razžaliti očeta; javno razžaliti koga / te besede so ga zelo razžalile / razžalil je njegovo čast, dostojanstvo
    razžáljen -a -o:
    bil je razžaljen; razžaljena ljubezen; sam.: usoda trpečih in razžaljenih
SSKJ²
razžáljenec -nca m (ā)
ekspr. kdor je razžaljen: opravičiti se razžaljencu
SSKJ²
razžáljenje in razžaljênje -a s (ā; é)
glagolnik od razžaliti: tožil ga je za razžaljenje / razžaljênje časti
SSKJ²
razžáljenost -i ž (ā)
stanje razžaljenega človeka: ponižanost in razžaljenost
SSKJ²
razžaljív -a -o prid. (ī í)
star. žaljiv: razžaljive besede
    razžaljívo prisl.:
    razžaljivo govoriti
SSKJ²
razžalostíti -ím dov., razžalóstil in razžalostíl (ī í)
narediti, povzročiti, da postane kdo žalosten: otroci so ga razžalostili / graja jo je razžalostila
    razžalostíti se 
    postati žalosten: razžalostiti se zaradi otrok, nad otroki
    razžaloščèn -êna -o:
    tolažiti razžaloščeno mater
SSKJ²
razžaréti se -ím se dov. (ẹ́ í)
začeti močneje žareti: kovina se v ognju razžari / plinska svetilka se počasi razžari / ekspr. nad grebeni se je razžarel blisk se je močno zabliskalo; sonce se je razžarelo kot sredi poletja je močno grelo
SSKJ²
razžarévati -am nedov. (ẹ́)
s segrevanjem povzročati, da kaj začne žareti: razžarevati kose kovine / sol razžarevajo tako dolgo, da se popolnoma prečisti
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
razžaríti -ím tudi razžáriti -im dov., razžáril (ī í; ā ȃ)
1. s segrevanjem povzročiti, da kaj začne žareti: razžariti kovino; razžariti iglo s plamenom, z električnim tokom / razžariti peč / ekspr. sonce je razžarilo puščavski pesek
♦ metal. razžariti do belega
// z dovajanjem zraka povzročiti, da kaj začne žareti: razžariti oglje / razžariti cigareto; pren., ekspr. razžariti iskro duha
2. ekspr. povzročiti, da postane kaj zaradi vročine, napora rdeče, vroče: sonce in veter sta mu razžarila obraz; od hoje navkreber so se vsi razžarili / misel nanjo ga je razžarila
3. ekspr. narediti, povzročiti, da kaj nastopi z veliko silo, intenzivnostjo: taki prizori razžarijo strasti / s svojim pripovedovanjem jim je razžaril domišljijo; znova se je razžarilo upanje v zmago
● ekspr. ponovno srečanje mu je razžarilo srce ga je prevzelo, razveselilo; pesn. razžarilo se je lepo jutro nastalo je; ekspr. ob pogledu nanjo se mu oko razžari zelo je vesel, ko jo vidi; ponosen je nanjo
    razžárjen -a -o in razžarjèn -êna -o:
    razžarjeni obrazi; uničevati tkivo z razžarjeno iglo; razžarjena snov; bila je vsa razžarjena
SSKJ²
razžárjati -am nedov. (á)
1. s segrevanjem povzročati, da kaj začne žareti: razžarjati železo; razžarjati na žarečem oglju / sonce je razžarjalo skale
// z dovajanjem zraka povzročati, da kaj začne žareti: razžarjati oglje
2. ekspr. razsvetljevati: plameni so razžarjali hiše; okna so se razžarjala od bliskov
3. ekspr. delati, povzročati, da kaj nastopi z veliko silo, intenzivnostjo: razžarjati poželenje, strasti
● ekspr. razžarja ga ljubezen do nje ljubezen ga dela srečnega; ekspr. vino jih je začelo razžarjati zaradi popitega vina so postajali živahni, zgovorni
SSKJ²
razžárjenost in razžarjênost -i ž (ȃ; é)
stanje razžarjenega: razžarjenost kovine / ekspr. razžarjenost strasti
SSKJ²
razžêjan -a -o prid. (ȇ)
knjiž. zelo žejen: dati piti razžejanemu človeku / razžejana usta
SSKJ²
razžénščiti -im dov. (ẹ́ ẹ̑)
ekspr. odvzeti, odstraniti nekatere ženske lastnosti: s takim ravnanjem so ženske razženščili
SSKJ²
razžgáti -žgèm dov., razžgál (á ȅ) nav. ekspr.
1. z vročino poškodovati, uničiti: sonce jim je razžgalo kožo / pijača mu je razžgala grlo
2. povzročiti, da kaj nastopi z veliko silo, intenzivnostjo: razžgati ljubosumnost, sovraštvo
// vzbuditi močen čustveni odziv: njena lepota mu je razžgala dušo / razžgati komu kri
    razžgáti se 
    razgoreti se, razžareti se: žerjavica se je razžgala v plamen
    razžgán -a -o:
    razžgana koža; od hiše je ostalo samo razžgano zidovje
SSKJ²
razžígati -am nedov. (ī ȋ) nav. ekspr.
1. z vročino uničevati: ogenj razžiga opeko / pijača mu je razžigala grlo
2. povzročati, da kaj nastopi z veliko silo, intenzivnostjo: razžigati ljubezen, strast
// vzbujati močen čustveni odziv: njena lepota ga je razžigala
● ekspr. to ji znova razžiga stare rane povzroča velike (duševne) bolečine
SSKJ²
razžírati -am nedov. (ī ȋ)
1. s kemičnim delovanjem povzročati, da je kaj poškodovano; razjedati: rja, sol je začela razžirati kovinske dele
// ekspr. povzročati, da je kaj poškodovano sploh: rak razžira tkivo; vlaga razžira pohištvo
2. ekspr. zelo vznemirjati, mučiti: brezup, dvom ga razžira; iskal je odgovor na vprašanje, ki ga je razžiralo
SSKJ²
razživéti se -ím se dov., razžível se (ẹ́ í)
1. postati (bolj) živahen, dejaven: po večerji so se gostje razživeli; razživeti se v veseli družbi / obraz se mu je razživel / pogovor se ni mogel razživeti; ekspr. prepir se je razživel v oster spor je prešel
// s pojavitvijo navadno večjega števila premikajočih se ljudi postati zelo razgiban, živahen: zvečer se mesto razživi / mravljišče se je v hipu razživelo
2. ekspr. ponovno se pojaviti, vzbuditi: v njem so se razživeli spomini
    razživèl in razživél -éla -o:
    razživeli gostje; bil je ves razživel
    razživét -a -o:
    razživeto upanje
SSKJ²
razživítev -tve ž (ȋ)
knjiž. poživitev: trudil se je za razživitev družabnega življenja
SSKJ²
razživíti -ím dov., razžívil (ī í)
povzročiti, da postane kdo (bolj) živahen, dejaven: znal je razživiti obiskovalce; v družbi se je hitro razživila / ekspr. vino mu je razživilo domišljijo
    razžívljen -a -o:
    razživljeni obrazi; biti razživljen
SSKJ²
razžívljati -am nedov. (í)
povzročati, da postane kdo (bolj) živahen, dejaven: znala je privabljati in razživljati ljudi; razživljala se je samo med otroki / pijača ga je vedno bolj razživljala / gledališke predstave razživljajo kulturno življenje
SSKJ²
razžréti -žrèm dov., razžŕl (ẹ́ ȅ)
s kemičnim delovanjem povzročiti, da je kaj poškodovano; razjesti: kislina ji je razžrla kožo; rja, sol razžre kovine
// ekspr. povzročiti, da je kaj poškodovano sploh: rak mu je razžrl pljuča; vlaga je razžrla les
● ekspr. zavist ga bo razžrla zelo je zavisten
    razžŕt -a -o:
    od vlage razžrt steber; razžrta pločevina
SSKJ²
razžuboréti se -ím se dov. (ẹ́ í)
ekspr. začeti močno žuboreti: voda se je razžuborela in razpenila
SSKJ²
razžvéčiti -im dov. (ẹ́ ẹ̄)
zdrobiti z zobmi in premešati s slino: razžvečiti hrano / komaj je razžvečil košček klobase zgrizel, pojedel
    razžvéčen -a -o:
    razžvečeno meso
SSKJ²
razžveplánje -a s (ȃ)
glagolnik od razžveplati: razžveplanje grodlja, jekla
SSKJ²
razžvepláti -ám dov. (á ȃ)
metal. odstraniti, odvzeti žveplo iz raztaljene kovine: razžveplati grodelj
SSKJ²
razžvrkljáti -ám dov. (á ȃ)
z žvrkljanjem narediti, da se delci kake snovi v njej enakomerno porazdelijo: razžvrkljati jajca / razžvrkljati testo za palačinke / razžvrkljati moko, rumenjak v mleko
    razžvrklján -a -o:
    razžvrkljani rumenjaki
SSKJ²
ráža -e ž (á)
zool. morska riba romboidne oblike z močnim trnastim repom, Raja: morski psi, skati in raže / zvezdasta raža
SSKJ²
ráženj -žnja m (á)
1. priprava s palico, na katero se natakne žival, za pečenje navadno nad žerjavico: peči na ražnju / električni, prenosni raženj / vrteti raženj; natakniti jagnje na raženj
● ekspr. kriči, kot bi ga na ražnju pekli zelo
// priprava z rešetko, ploščo za pečenje navadno nad žerjavico; žar: peči jetrca na ražnju
2. nar. palica, na katero se obesi, natakne meso, da se suši v dimu: natakniti mesene klobase na raženj / za žetev so prihranili raženj klobas
3. zastar. tanjši kol, prekla: z ražnjem klatiti sadje; biti suh kot raženj / fižolovi ražnji
// dolg meč, kopje: vitez je s svojim ražnjem spretno odbijal napadalce
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
rážnjič -a m (ā)
1. na žaru pečeno svinjsko meso, nabodeno na paličici: jesti ražnjiče; ražnjiči in čevapčiči / peči ražnjiče
2. paličica, navadno kovinska, za nabadanje, pečenje: nabosti na ražnjič
SSKJ²
rdèč rdéča -e prid. (ȅ ẹ́)
1. ki je take barve kot kri ali (zrele) jagode: rdeč cvet; rdeč dežnik; rdeča obleka; rdeče strehe hiš; bordo rdeč plašč temno rdeč; ciklamno, krvavo, svetlo, temno rdeč; kardinalsko rdeč rdeč z vijoličastim odtenkom; kot češnja rdeče ustnice; rdeč kot kri; belo-modro-rdeč trak / šopek rdečih nageljnov, vrtnic / koncert za rdeči abonma z vstopnicami rdeče barve; rdeči svinčnik svinčnik z rdečim vložkom; vojaki z rdečo zvezdo na kapi partizani, vojaki Jugoslovanske ljudske armade / na semaforju se prižge, sveti rdeča luč svetlobni prometni znak, ki pomeni prepoved prometa v določeni smeri / pog. zapeljal je v rdečo luč v križišče, ko je bila na semaforju prižgana rdeča luč / Rdeča kapica; Rdeče morje
2. ki je rdečkaste barve: človek z rdečimi lasmi; imeti rdeč obraz; koža je postala rdeča in boleča; bila je vsa potna in rdeča; rdeč kot kuhan rak zelo; od jeze, napora, razburjenja je postal rdeč je zardel / jabolka so že rdeča zrela / rdeče vino vino temno rdeče barve
// ki ima plodove ali gomolje rdečkaste barve: saditi rdeči krompir; grmi rdečega ribeza; rdeča pesa / rdeče zelje / (rdeča) jagoda; (rdeča) redkvica
3. nav. ekspr. nanašajoč se na socializem, komunizem: vzhod je rdeč; rdeča revolucija / pog., nekdaj imeti rdečo izkaznico biti član Zveze komunistov Jugoslavije; na čelu sprevoda je plapolala rdeča zastava zastava s srpom in kladivom / Rdeča armada je sodelovala pri osvoboditvi Beograda sovjetska armada
● ekspr. rdeči bojevnik (severnoameriški) Indijanec; rdeči kotiček nekdaj prostor v podjetju, ustanovi, namenjen politični, kulturni dejavnosti; Rdeči križ mednarodna zdravstvena organizacija; pog. rdeči križ rešilni avtomobil; ekspr. posaditi, spustiti komu rdečega petelina na streho zažgati komu hišo; rdeči planet Mars; Rdeči polmesec v muslimanskih državah mednarodna zdravstvena organizacija; ekspr. cenzor je večkrat uporabil rdeči svinčnik prečrtal, prepovedal objavo določenega (dela) besedila; publ. rdeči telefon neposredna telekomunikacijska povezava med vladama Združenih držav Amerike in Ruske federacije; igr. žarg. priti ven z rdečo barvo izigrati karto z rdečim znakom; rdeča garda oborožene enote proletariata v oktobrski revoluciji in državljanski vojni po njej; ekspr. mož z rdečo kapo prometnik (na železnici); publ. prižgati rdečo luč za gradnjo uradno prepovedati gradnjo; ekspr. to je rdeča nit vseh pogovorov bistveni sestavni del; knjiž. hiše z rdečo svetilko javne hiše
♦ agr. rdeči astrahan, delišes; rdeči ožig glivična bolezen vinske trte, ki se kaže v rdečih pegah na listih; rdeči pajek pršica; rdeča maža rdečkasto rjava prevleka, ki se razvije na površini nekaterih vrst sira; anat. rdeči kostni mozeg mozeg z mnogo rdečih krvničk; biol. rdeča krvnička ali rdeče krvno telesce krvna celica, ki vsebuje hemoglobin; bot. rdeči bor; rdeča detelja detelja z ovalnimi listi in rdečimi cveti, Trifolium incarnatum; rdeča mušnica mušnica z živo rdečim klobukom, delno prekritim z belimi pikami, Amanita muscaria; rdeča vrba; geogr. Rdeča Istra južna Istra, za katero je značilna rdeča prst; kem. rdeči fosfor; rdeče blato usedlina železovega hidroksida, ki nastaja kot odpadek pri proizvodnji glinice ali aluminija; metal. rdeči žar temperatura, pri kateri zažarijo trdna ali plinasta telesa rdeče; rdeča litina zlitina bakra s kositrom, cinkom in svincem; rdeča med med z majhnim odstotkom cinka; tombak; petr. rdeči peščenjak; rdeča glina; rel. rdeča barva v bogoslužju simbol ljubezni, mučeništva; voj. rdeči našitki našitki, ki označujejo čin razvodnika ali desetarja; vrtn. rdeči goriški radič; rdeča leska okrasni grm z rdečimi listi, Corylus maxima var. purpurea; zgod. rdeča pomoč pred drugo svetovno vojno mednarodna revolucionarna delavska organizacija za pravno, denarno pomoč stavkajočim, političnim zapornikom; boji med rdečo in belo rožo boji od 1455 do 1485 med dvema angleškima kraljevskima rodbinama, od katerih je imela ena za simbol rdečo, druga pa belo vrtnico; zool. rdeča mravlja mravlja, ki je rdeče barve in uničuje mrčes, Formica rufa; rdeča vetrnica
    rdéče prisl.:
    cveteti, žareti rdeče; rdeče natisnjen naslov; pog. ta barva vleče na rdeče / piše se narazen ali skupaj: rdeče pikčasto ali rdečepikčasto blago; rdeče rjav
    rdéči -a -e sam.:
    ekspr. rdeči so zmagali partizani; komunistična stranka, levičarji; nekdaj posodi mi dva rdeča bankovca za sto dinarjev; rdeče se vendar razlikuje od zelenega; pog. dva deci rdečega mi dajte rdečega vina
SSKJ²
rdeče...1 prvi del zloženk
nanašajoč se na rdeč: rdečekožec, rdečelas, rdečeličen
SSKJ²
rdeče...2 prvi del zloženk, kakor rdečepikčast, rdečerjav, ipd., gl. rdeč
SSKJ²
rdečearmêjec -jca m (ȇ)
vojak Rdeče armade: spomenik padlim rdečearmejcem
SSKJ²
rdečearmêjski -a -o prid. (ȇ)
nanašajoč se na rdečearmejce ali Rdečo armado: rdečearmejska uniforma / rdečearmejska konjenica
SSKJ²
rdečebrád in rdečebràd -áda -o prid. (ȃ; ȁ á)
ki ima rdečo brado: rdečebrad moški
SSKJ²
rdečebrádec -dca m (ȃ)
ekspr. kdor ima rdečo brado: rdečebradec je molčal / kot pristavek k imenu cesar Friderik Rdečebradec
SSKJ²
rdéčec -čca m (ẹ̑) knjiž.
1. rdeča barva, rdečilo: že v kameni dobi so risali z rdečcem / ličiti se z rdečcem
2. kdor ima rdeče lase, rdečo brado: rdečec in plavolasec
3. Indijanec: rdečci in belci
SSKJ²
rdečecvéten -tna -o prid. (ẹ̑)
ki ima rdeč cvet: rdečecvetni tulipani
♦ bot. rdečecvetni divji kostanj okrasno drevo z rdečimi cveti v piramidastih socvetjih, Aesculus pavia
SSKJ²
rdečedlák in rdečedlàk -áka -o prid. (ȃ; ȁ á)
ki ima rdečo dlako: rdečedlaka žival
SSKJ²
rdečegardíst -a m (ȋ)
pripadnik rdeče garde: odred rdečegardistov
SSKJ²
rdečegardístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na rdečo gardo: rdečegardistični poveljnik / rdečegardistična zmaga
SSKJ²
rdečeglàv in rdečegláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ)
ki ima rdečo glavo: rdečeglava žival / ekspr. rdečeglav fant rdečelas
SSKJ²
rdečegŕl -a -o prid. (ȓ r̄)
ki ima rdeče grlo: drobna, rdečegrla taščica
♦ zool. rdečegrli slapnik
SSKJ²
rdečehláčar -ja m (ȃ)
1. ekspr. kdor nosi rdeče hlače: mali rdečehlačar
2. star. huzar: četa rdečehlačarjev je odjahala iz vasi
SSKJ²
rdečekóžec -žca m (ọ̑)
ekspr. Indijanec: bojni plesi rdečekožcev
SSKJ²
rdečekóžen -žna -o prid. (ọ̄ ọ̑)
ki je rdeče kože: rdečekožen dojenček / ekspr. rdečekožna plemena severnoameriška indijanska plemena
SSKJ²
rdečelás in rdečelàs -ása -o prid. (ȃ; ȁ á)
ki ima rdeče lase: rdečelas fant; sam.: vsi so se gnetli okoli rdečelasega
SSKJ²
rdečelásec -sca m (ȃ)
kdor ima rdeče lase: rdečelasec in črnolasec
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
rdečeláska -e ž (ȃ)
ženska, ki ima rdeče lase: všeč so mu rdečelaske
SSKJ²
rdečelíčen -čna -o prid. (ī ȋ)
ki ima rdeča lica: rdečeličen otrok; rdečelično kmečko dekle
SSKJ²
rdečelíčnež -a m (ȋ)
ekspr. rdečeličen človek: vojakom je poveljeval rdečeličnež / kodrolas rdečeličnež se je držal matere za krilo
SSKJ²
rdečelíčnica -e ž (ȋ)
ekspr. rdečelična ženska: postavna rdečeličnica
SSKJ²
rdečelíčnik -a m (ȋ)
1. ekspr. rdečeličen človek: rdečeličnik se je veselo zasmejal / prišla je z rdečeličnikom v naročju
2. slabš. Indijanec: preganjati rdečeličnike
SSKJ²
rdečelísten -tna -o prid. (ȋ)
ki ima rdeče liste: rdečelisten grm
♦ vrtn. rdečelistna bukev okrasno drevo z rdečimi listi, Fagus sylvatica var. purpurea
SSKJ²
rdečênje -a s (é)
glagolnik od rdečiti ali rdečeti: sredstvo za rdečenje / rdečenje dozorevajočega sadja
SSKJ²
rdečenóg -a -o prid. (ọ̑ ọ̄)
ki ima rdeče noge: rdečenoga ptica
♦ zool. rdečenoga gos divja gos z oranžno rumenimi nogami in belo liso od začetka kljuna do temena glave, Anser erythropus; rdečenoga postovka postovka z rdečimi nogami, Falco vespertinus
SSKJ²
rdečenós -a -o prid. (ọ̑ ọ̄)
ki ima rdeč nos: rdečenos pijanec
SSKJ²
rdečenósec -sca m (ọ̑)
ekspr. rdečenos človek: zapit rdečenosec
SSKJ²
rdečeók -a -o prid. (ọ̑ ọ̄)
ki ima rdeče oči: rdečeoka ptica
SSKJ²
rdečeóka -e ž (ọ̄)
zool. manjša ploščata sladkovodna riba z rdečimi očmi, Rutilus rutilus:
SSKJ²
rdečepérka -e ž (ẹ̑)
zool. manjša sladkovodna riba z rdečimi plavutmi in rumenimi očmi, Scardinius erythrophthalmus:
SSKJ²
rdečepôlt -a -o [ərdečepou̯t] prid. (ȏ ō)
ki je rdeče polti: sosed je precej rdečepolt
SSKJ²
rdečerépka -e ž (ẹ̑)
knjiž. majhna ptica selivka z rjavo rdečim spodnjim delom in repom; pogorelček
SSKJ²
rdečesrájčnik -a m (ȃ) ekspr.
1. kdor nosi rdečo srajco: mali rdečesrajčnik se je začel jokati
2. garibaldinec: vodja neapeljskih rdečesrajčnikov
SSKJ²
rdečesúknjar -ja m (ȗ)
star. huzar: rdečesuknjarji so odjezdili
SSKJ²
rdečesúknjež -a m (ȗ)
star. huzar: rdečesuknježi in pehota
SSKJ²
rdečéti -ím nedov., rdéči in rdêči (ẹ́ í)
postajati rdeč: češnje so začele rdečeti
SSKJ²
rdečíca -e ž (í)
1. rdeča barva (polti): rdečica ji je hitro izginila z obraza; rahla rdečica; rdečica lic / vročična rdečica / ekspr. rdečica jo je oblila zardela je
// ekspr. rdeča barva česa sploh: jutranja rdečica neba; rdečica opečnatih streh
2. vet. nalezljiva bolezen prašičev z rdečimi izpuščaji ali lisami na koži: zboleti za rdečico; cepiti prašiče proti rdečici / prašičja rdečica
♦ fot. rdeči filter
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
rdečílo -a s (í)
1. rdeče barvilo: kupiti kilogram rdečila / broščevo rdečilo; rdečilo za markacije / rdečilo se lušči
2. ličilo rdeče barve, zlasti za ustnice: naličiti, namazati se z rdečilom / rdečilo za ustnice
3. rdeče črnilo: napolniti nalivnik z rdečilom
SSKJ²
rdečína -e ž (í)
1. lastnost rdečega, rdeča barva: blago je izgubilo rdečino; bik in puran ne preneseta rdečine; rdečina ustnic
2. rdečkasta lisa na koži: ob ugrizu, vbodu nastane rdečina; rdečine na licih so izginjale, se širile
3. ekspr. kar je rdeče: na vzhodu se je pokazala rdečina
● ekspr. rad pije rdečino rdeče vino
SSKJ²
rdečíti -ím nedov., rdéči in rdêči (ī í)
delati kaj rdeče: veter ji je rdečil lica; rdečiti si ustnice / ogenj jim je rdečil obraze; večerno sonce že rdeči gore / kri mu je rdečila srajco
    rdečíti se 
    1. postajati rdeč: vzhod se je vse bolj rdečil
    2. knjiž. rdeče se odražati, kazati: sonce se je rdečilo skozi meglo; na tleh se je rdečila kri; po vejah se rdečijo jabolka
SSKJ²
rdéčka -e ž (ẹ̑)
1. rdečkasto rjava žival, navadno krava: rdečka muka / krava rdečka
// rdeča mravlja: rdečke so ga opikale; gnezdo rdečk
2. mn. nalezljiva bolezen z rdečkastimi izpuščaji na koži, ki se pojavlja zlasti pri otrocih: zboleti za rdečkami
● ekspr. obirati rdečke rdeče češnje; ekspr. ogovoril je rdečko v beli obleki rdečelasko
SSKJ²
rdéčkar -ja m (ẹ̑) slabš.
1. komunist, levičar: organizacijo vodijo rdečkarji; postati rdečkar / gozd je bil poln rdečkarjev partizanov
2. Indijanec: belci in rdečkarji
SSKJ²
rdéčkarstvo -a s (ẹ̑)
slabš. komunistični nazor, levičarstvo: njegovo rdečkarstvo je splošno znano / rdečkarstvo njegovih pesmi
SSKJ²
rdéčkast -a -o prid.(ẹ̑)
ki ni popolnoma rdeč: ima rdečkaste lase; rdečkasta svetloba; rdečkasto vino; bakreno rdečkast / češnje so že rdečkaste / rdečkasta barva
    rdéčkasto prisl.:
    rdečkasto se svetlikati / piše se narazen ali skupaj rdečkasto rjava ali rdečkastorjava dlaka; sam.: v daljavi je bilo videti nekaj rdečkastega
SSKJ²
rdéčko -a m (ẹ̑)
žival rdečkasto rjave barve, navadno vol, konj: belca je prodal, rdečka pa je obdržal
SSKJ²
rdéčost -i ž (ẹ́)
lastnost rdečega, rdeča barva: rdečost svetlobe se je spreminjala
SSKJ²
rdečúh -a m (ū) slabš.
1. rdečelasec: bil je dolg rdečuh pegastega obraza
2. komunist, levičar: rdečuhi so organizirali stavko
● slabš. belci in rdečuhi Indijanci
SSKJ²
rdéti rdím nedov., rdì tudi ŕdi (ẹ́ í)
1. postajati rdeč: grozdje že rdi; listje je začelo rdeti / srajca rdi od krvi / rdeti od napora
// zardevati: od sramu je rdel v obraz; rdeti in bledeti
2. knjiž. rdeče se odražati, kazati: na vzhodu so rdeli oblaki; med drevjem se rdijo strehe
3. preh. rdečiti: sonce je rdelo oblake; nebo se rdi z zarjo
SSKJ²
ré1 -- tudi rêja m (ẹ̑ ȇ)
glasb. solmizacijski zlog, ki označuje ton d ali drugo stopnjo v lestvici:
SSKJ²
ré2 medm. (ẹ̑)
igr. izraža pri kartanju napoved igre s podvojeno vrednostjo kontre: pogledal je nasprotnika in zaklical: re; sam.: napovedati re
SSKJ²
re... ali rè... predpona (ȅ)
1. v glagolskih sestavljenkah za izražanje
a) ponovne uresničitve dejanja: reinkarnirati, reintegrirati
b) drugačne uresničitve dejanja: reorganizirati / reevakuirati, rekonvertirati
2. v imenskih sestavljenkah glagolskega izvora za izražanje pomena, kot ga določa ustrezni glagol: reaktiven, redistribucija, reeksport, reemigrant
SSKJ²
rèadaptácija -e ž (ȅ-á)
knjiž. ponovna prilagoditev okolju: readaptacija organizma na normalno temperaturo / poskrbeti za socialno readaptacijo obsojenca
SSKJ²
reagénčen -čna -o prid. (ẹ̑)
kem., v zvezah: reagenčni papir z raztopino reagenta prepojen papir; reagenčna steklenica rjava ali brezbarvna steklenica za shranjevanje reagentov, kemikalij
SSKJ²
reagènt -ênta tudi -énta m (ȅ é, ẹ́)
kem. snov, s katero se po značilnih reakcijah ugotavljajo vrste sestavin kake snovi: dodati raztopini reagent / kemični reagenti
♦ mont. flotacijski reagent ki se pri flotaciji dodaja vodi
SSKJ²
reagíranje -a s (ȋ)
glagolnik od reagirati: njegovo reagiranje je navadno čustveno; reagiranje na laž, nasilje / reagiranje na dražljaje / kemično reagiranje
SSKJ²
reagírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. z določenim dejanjem kot posledico določenega dejstva pokazati, izraziti odnos, stališče do tega dejstva; odgovoriti, odzvati se: vodstvo še ni reagiralo; reagirati na novico; reagirati na očitke z jokom; čustveno, instinktivno, ostro reagirati / reagirati s streljanjem, z žalitvijo odgovoriti, povrniti / telo reagira na cepljenje z vročino
// z določenim dejanjem kot posledico določenega dejstva pokazati sposobnost čutenja, zaznavanja: ponesrečenec še reagira; reagirati na dotik / satelit na ukaze ne reagira več / publ. umetnost na te družbene probleme še ni reagirala
// pokazati, da kaj deluje na kaj: na to gnojilo rastline hitro reagirajo / ne ve se, kako bo na nove predpise reagiralo tržišče
♦ fot. emulzija filma reagira na svetlobo
2. kem. zaradi medsebojnega učinkovanja ali pod vplivom toplote, svetlobe se spremeniti v snov z drugačnimi lastnostmi: fluor reagira tudi z žlahtnimi plini; lakmus reagira v tej raztopini kislo, nevtralno / ob takih pogojih reagirata dušik in vodik v amonijak
SSKJ²
reákcija -e ž (á)
1. glagolnik od reagirati: njegovo vedenje je reakcija na zlobna namigovanja; niso pričakovali tako ostrih reakcij; tvoja reakcija ni primerna; počakati na reakcijo javnosti / obrambna reakcija telesa; reakcija zenice na svetlobo; reakcija na zdravilo / reakcija lakmusa; reakcija med vodikom in kisikom
2. kar nastane kot posledica določenega dejstva in ima temu dejstvu nasprotne lastnosti, značilnosti: po razburjenju je nastopila reakcija: postala je tiha in boječa; nova umetniška smer je bila reakcija na naturalizem
3. nasprotovanje napredku, revolucionarnim spremembam in prizadevanje za ohranitev starega; nazadnjaštvo, mračnjaštvo: zagovarjanje takih nazorov, stališč je reakcija
// publ. reakcionarji: preganjati reakcijo; buržoazna, mednarodna, vaška reakcija / družbena, politična reakcija
4. kem. pojav, pri katerem se snov spremeni zaradi medsebojnega učinkovanja snovi ali pod vplivom toplote, svetlobe: reakcija hitro poteka; pri tej reakciji se sprošča toplota / bazična, kisla reakcija / kemična reakcija
5. fiz., navadno v zvezi z jedrski pojav, pri katerem se atomsko jedro spremeni zaradi trka z drugim jedrom ali osnovnim delcem: nadzorovati, sprožiti jedrsko reakcijo; verižna reakcija v atomu; pren., publ. ta dogodek bo povzročil verižno reakcijo
♦ agr. bazična, kisla reakcija tal bazičnost, kislost tal; fiz. zakon akcije in reakcije delujoče sile in nasprotne sile; med. alergična reakcija zaradi preobčutljivosti organizma za določeno snov; imunska reakcija s protitelesi na telesu tujo snov; reakcija na vbrizgano snov je bila pozitivna
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
reakcíjski -a -o prid. (ȋ)
1. nanašajoč se na reakcijo ali reagiranje:
a) reakcijska sposobnost / reakcijska hitrost / reakcijski aparat aparat za merjenje časa, ki ga kdo porabi, da reagira na določeno dejstvo; reakcijski čas čas, ki ga kdo porabi, da reagira na določeno dejstvo; reakcijska pot pot, ki jo prevozi vozilo med voznikovo zaznavo določenega signala, dogodka in reagiranjem nanj
♦ biol. reakcijske norme dedno določene možnosti delovanja in odzivanja organizma na zunanje in notranje dražljaje, vplive
b) reakcijski potek / reakcijska toplota
2. nanašajoč se na silo, ki deluje v nasprotni smeri od smeri curka iztekajočega plina, tekočine; reaktiven: reakcijski pogon / reakcijsko letalo
SSKJ²
reakcionár -ja m (á)
1. kdor nasprotuje napredku, revolucionarnim spremembam in si prizadeva ohraniti staro; nazadnjak, mračnjak: boriti se proti reakcionarjem; reakcionarji in revolucionarji / politični reakcionar
2. ekspr. kdor ima nesodobne, zastarele nazore: glede vzgoje je reakcionar
SSKJ²
reakcionárec -rca m (ȃ)
zastar. reakcionar: premagati reakcionarce
SSKJ²
reakcionáren -rna -o prid., reakcionárnejši (ā)
1. ki nasprotuje napredku, revolucionarnim spremembam in si prizadeva ohraniti staro; nazadnjaški, mračnjaški: reakcionaren politik; ta človek je zelo reakcionaren / reakcionarna politika
2. nav. ekspr. nesodoben, zastarel: reakcionarni nazori o vzgoji; reakcionarne norme
SSKJ²
reakcionárka -e ž (á)
ženska, ki nasprotuje napredku, revolucionarnim spremembam in si prizadeva ohraniti staro: postala je reakcionarka
SSKJ²
reakcionárnost -i ž (ā)
reakcionarni nazori, reakcionarna miselnost: reakcionarnost določenega dela družbe
// lastnost, značilnost reakcionarnega: reakcionarnost nazora, stališč
SSKJ²
reakcionárstvo -a s (ȃ)
zastar. reakcionarnost: njegovo reakcionarstvo je splošno znano
SSKJ²
rèaktivácija -e ž (ȅ-á)
glagolnik od reaktivirati: reaktivacija gospodarstva / reaktivacija upokojenca
SSKJ²
reaktívec -vca m (ȋ)
pog. reaktivno letalo: leteti z reaktivcem / dvomotorni reaktivec; potniški, vojaški reaktivec
SSKJ²
reaktíven -vna -o prid. (ȋ)
1. nanašajoč se na aktivnost kot posledico določenega dejstva, odziven: v prvih mesecih je dojenček predvsem reaktivno bitje; gledališko občinstvo je bilo zelo reaktivno / reaktivna sposobnost tkiva
2. nanašajoč se na silo, ki deluje v nasprotni smeri od smeri curka iztekajočega plina, tekočine: reaktivni pogon / reaktivni motor / reaktivno letalo
3. kem. ki (lahko) povzroči (kemično) reakcijo: reaktivni elementi; snov je reaktivna / reaktivno barvilo barvilo, ki se brez dodatnih snovi spoji s (tekstilnimi) vlakni v obstojno spojino / kemično reaktiven
SSKJ²
rèaktivírati -am dov. in nedov. (ȅ-ȋ)
ponovno aktivirati: reaktivirati opuščeni kamnolom / reaktivirati oficirja; upokojenec se je reaktiviral
SSKJ²
reaktívnost -i ž (ȋ)
lastnost, značilnost reaktivnega, odzivnost: meriti reaktivnost; reaktivnost voznika / aktivnost in reaktivnost
♦ kem. velika reaktivnost klora
SSKJ²
reáktor -ja m (á)
fiz. naprava, v kateri poteka nadzorovana cepitev atomskih jeder: polniti reaktor z gorivom; gradnja reaktorja / energijski reaktor za pridobivanje energije v jedrski elektrarni; oplodni reaktor jedrski reaktor, v katerem se naravni torij ali uran spremenita tako, da ju je mogoče uporabiti kot jedrsko gorivo / ladjo poganja reaktor energija, ki jo daje reaktor / jedrski reaktor
SSKJ²
reáktorski -a -o prid. (á)
nanašajoč se na reaktor: reaktorski center inštituta; reaktorski prostor / reaktorski pogon ladje / reaktorski fizik, strokovnjak / reaktorska sredica osrednji del reaktorja z jedrskim gorivom, v katerem se cepijo atomska jedra
SSKJ²
rèaktualizácija -e ž (ȅ-á)
ponovna aktualizacija: reaktualizacija besedila, projekta; poskus reaktualizacije; zamisli o reaktualizaciji; želja po reaktualizaciji
SSKJ²
rèaktualizírati -am nedov. in dov. (ȅ-ȋ)
ponovno aktualizirati, delati aktualno, sodobno: pisatelji preteklo literaturo reaktualizirajo na različne načine; reaktualizirati znanstveno teorijo; reaktualizirati in predrugačiti
SSKJ²
reál -a m (ȃ)
1. denarna enota Brazilije: sto realov / brazilski real
2. nekdaj bakren ali srebrn španski in portugalski novec manjše vrednosti: plačati z reali / bakren, srebrn real
SSKJ²
reálčan -a m (ȃ)
nekdaj dijak, učenec realke:
SSKJ²
reálčen -čna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na realko: realčni profesorji / realčno poslopje
SSKJ²
reálec -lca m (ȃ)
nekdaj dijak, učenec realke: učiteljiščniki in realci
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
reálen -lna -o prid., reálnejši (ȃ)
1. ki v resnici obstaja ali se v resnici godi; resničen, stvaren: čutni, realni predmeti; duhovni svet je vsaj toliko realen kot predmetni; realen in namišljen / imeti ne le teoretične, ampak tudi realne možnosti za zmago / razlike med realno in idealno družbo
2. predmeten, stvaren, snoven: ideja je dobila realno osnovo z nakupom starega avtomobila / nekaj časa je poslušala zanimiv pogovor, potem pa se je vrnila v kuhinjo k bolj realnim opravkom / v pogovoru je bil zelo realen
3. ki je v skladu z določenimi dejstvi; ustrezen, pravilen: rezultat tekme je realen; realna ocena položaja
4. ki se da uresničiti, izpolniti; uresničljiv, izpolnljiv: postavljati si realne cilje; predlog ni realen, zato ga zavračam
5. ki pri mišljenju, ravnanju priznava, upošteva dejstva, uresničljive možnosti: bil je trezen, realen človek; bodite vendar realni in ne zahtevajte nemogočega / realna politika
6. ekon. izražen, merjen s količino blaga, ki se dobi za denarno enoto: realni dohodek se jim je nekoliko zmanjšal; realni in nominalni stroški
● publ. države realnega socializma v socializmu Sovjetska zveza in vzhodnoevropske socialistične države; realna gimnazija nekdaj gimnazija s poudarkom na pouku živih jezikov in naravoslovnih ved; ekspr. te besede so ga spet postavile na realna tla so povzročile, da se je spet zavedal resničnosti, mogočega, dovoljenega
♦ fiz. realni plin plin, katerega tlak pri konstantni temperaturi ni natančno obratno sorazmeren s prostornino; realna slika slika, ki nastane v presečišču podaljškov žarkov in jo lahko opazujemo z očesom ali na zaslonu, ki prestreže svetlobo; prava slika; geom. realna os hiperbole premer hiperbole na simetrali skozi realni gorišči; realna točka točka, katere koordinate so izrazljive z realnimi števili; lit. realni čas čas, ki obstaja zunaj literarnega besedila; mat. realno število celo število, ulomek ali iracionalno število; pravn. realna unija v monarhističnih državah zveza samostojnih držav s skupnim vladarjem in nekaterimi skupnimi organi
    reálno prisl.:
    realno ocenjevati stanje; realno gledano ima prav; sam.: prepletanje realnega in pravljičnega
SSKJ²
reálije -lij ž mn. (á ȃ)
knjiž. dejstva: v opombah so razložene le najnujnejše realije
♦ šol. realije nekdaj prirodopis, zemljepis, zgodovina
SSKJ²
realíst -a m (ȋ)
1. kdor pri mišljenju, ravnanju priznava, upošteva dejstva, uresničljive možnosti: bodite realisti, ne zahtevajte nemogočega; ta politik je velik realist; realisti in zanesenjaki
2. kdor upodablja, prikazuje resničnost tako, kot je, se kaže: ta antični kipar je realist / Dostojevski je realist človeške duševnosti
3. predstavnik realizma: realisti so prikazovali vsakdanje življenje; romantikom so sledili realisti
4. filoz. pristaš realizma: ta filozof je realist; realisti in idealisti / spor med srednjeveškimi realisti in nominalisti
♦ lit. poetični, socialni realist; ped. kritični otrok v dobi med devetim in enajstim letom, naivni realist otrok v dobi med sedmim in devetim letom
SSKJ²
realístičen -čna -o prid. (í)
1. ki pri mišljenju, ravnanju upošteva dejstva, uresničljive možnosti: tudi v najbolj razburljivih položajih je ostal hladen, realističen; realistična ženska s smislom za praktičnost
// ki temelji na priznavanju, upoštevanju dejstev, uresničljivih možnosti: predlog je realističen, zato ga podpiram; realistična politika; realistično obravnavanje problema
2. nanašajoč se na realiste ali realizem: realistični umetniki / portret je realističen; realistična umetnost od najstarejših dob do danes; realističen in simbolen / realistični stil / realistična nazornost / realistična filozofija; realističen in idealističen
♦ lit. realistični roman
    realístično prisl.:
    realistično ocenjevati dogodke; realistično pisan roman
SSKJ²
realístičnost -i ž (í)
lastnost, značilnost realističnega: realističnost opisa, prizora
SSKJ²
realístika -e ž (í) knjiž.
1. prizadevanje upodabljati, prikazovati resničnost tako, kot je, se kaže; realizem: za povojno književnost je značilna romantično patetična realistika
2. realističnost, realizem: to realistiko je slikar dosegel z najpreprostejšimi sredstvi / osrednji spor v drami je podan s prepričljivo realistiko
SSKJ²
realístka -e ž (ȋ)
1. ženska, ki pri mišljenju, ravnanju priznava, upošteva dejstva, uresničljive možnosti: sestra je bila zmeraj velika realistka
2. ženska, ki upodablja, prikazuje resničnost tako, kot je, se kaže: slikarka realistka
SSKJ²
realitéta -e ž (ẹ̑) knjiž.
1. resničnost, stvarnost: to danes ni več samo ideja, ampak realiteta / družbena, zgodovinska realiteta
● knjiž. vse osebe v tem romanu so realitete so resnične
2. nepremičnina: trgovati z realitetami
SSKJ²
realitéten -tna -o prid. (ẹ̑)
v nekaterih državah nanašajoč se na nepremičnine: realitetni posrednik / realitetna agencija
SSKJ²
realizácija -e ž (á)
glagolnik od realizirati: realizacija načrta, zamisli / finančna, tehnična realizacija / realizacija oddaje / realizacija pravice, zahteve
// kar je realizirano: nagraditi najboljše realizacije; gledati filmsko, odrsko realizacijo romana
♦ ekon. prodaja blaga, storitev; prihodki od prodaje blaga, storitev
SSKJ²
realizacíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na realizacijo: realizacijski postopek / realizacijske možnosti
SSKJ²
realizátor -ja m (ȃ)
kdor kaj realizira, uresničevalec: realizator ideje, načrta / realizator oddaje; kritik je pohvalil vse realizatorje dramske predstave / šport. žarg. realizator gola, koša
SSKJ²
realizátorski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na realizatorje ali realiziranje: imeti velike realizatorske sposobnosti / različne realizatorske možnosti
SSKJ²
realízem -zma m (ī)
1. priznavanje, upoštevanje dejstev, uresničljivih možnosti: pri ocenjevanju položaja je bil potreben realizem; politični, življenjski realizem / njegov realizem ga varuje pred razočaranji; zanjo je značilen realizem
// realističnost: realizem kipa, prizora na sliki ga je prevzel
2. prizadevanje upodabljati, prikazovati resničnost tako, kot je, se kaže: v teh antičnih pesnitvah prevladuje realizem
3. evropska umetnostna smer v 19. stoletju, ki si prizadeva podajati resničnost tako, kot je, se kaže: pri Slovencih se je realizem uveljavil precej pozno; realizem v glasbi, slikarstvu; predstavniki, teoretiki realizma; realizem in naturalizem
// obdobje te umetnostne smeri: realizem navadno omejujejo z letnicama 1830 in 1880
♦ filoz. realizem srednjeveška filozofska smer, ki trdi, da splošni pojmi obstajajo neodvisno od človekove zavesti; spoznavna teorija, po kateri obstaja zunanji, objektivni svet neodvisno od človekove zavesti; naivni realizem spoznavna teorija, po kateri ni bistvene razlike med realnostjo in zaznavami te realnosti; lit. kritični realizem literarna smer v drugi polovici 19. stoletja, za katero je značilen kritičen odnos do družbenih pojavov; novi realizem realistična umetnostna smer med obema vojnama; poetični realizem; romantični realizem; socialni realizem; ped. pedagoški realizem pedagoška smer, zlasti v 17. stoletju, ki se zavzema za stvarno, jasno prikazovanje obravnavanih stvari; um. novi realizem zahodnoevropska umetnostna smer v drugi polovici 20. stoletja, katere glavno izrazno sredstvo so predmeti iz vsakdanjega življenja; socialistični realizem v socialističnih državah umetnostna smer, za katero je značilno idealiziranje stvarnosti
SSKJ²
realizíranje -a s (ȋ)
glagolnik od realizirati: realiziranje načrta / realiziranje prostih metov
SSKJ²
realizírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. uresničiti, izvesti2, izpolniti: realizirati načrt, nalogo; zamisel se že realizira / realizirati sanje, želje / v pesmi, sliki umetnik realizira del samega sebe / publ.: realizirati varčevalno akcijo izpeljati; drugo leto bodo realizirali proizvodnjo pisalnih miz jih bodo začeli izdelovati, proizvajati / filmsko podjetje bo realiziralo pet filmov posnelo; gledališče igre letos ne bo moglo realizirati uprizoriti; realizirati oddajo poskrbeti, da oddaja poteka po določenem načrtu, voditi oddajo / realizirati normo doseči, izpolniti
// uveljaviti, doseči: realizirati svoje pravice, zahteve
2. publ. imeti, doseči: podjetje je realiziralo načrtovani dohodek / z novimi stroji bodo realizirali dvakratno količino izdelkov letno
● šport. žarg. realizirati prosti met pri prostem metu dati gol, koš
    realizíran -a -o:
    realiziran prosti met; načrt je realiziran
SSKJ²
reálka -e ž (ȃ)
nekdaj srednja šola s poudarkom na pouku naravoslovnih in tehničnih ved: obiskovati realko; učiti na realki / hoditi v sedmo realko v sedmi razred realke
// poslopje te šole: dijaki so se zbirali pred realko
SSKJ²
reálnost -i ž (ȃ)
1. resničnost, stvarnost: dojemati, spoznavati realnost; realnosti ne moremo zanikati, lahko pa jo različno razlagamo; miselni svet je zanj večja realnost kot obdajajoči ga predmeti / danes so poleti v vesolje postali realnost / gospodarska, politična, življenjska realnost; objektivna, subjektivna realnost / ekspr. treba se je vrniti v realnost: skuhati večerjo, pomiti posodo
● cilj je postal realnost se je uresničil
2. lastnost, značilnost realnega: prepričati se o realnosti predloga / realnost politike
SSKJ²
rèambulácija -e ž (ȅ-á)
geod. nova izmera zemljišča, vzpetine, zlasti zaradi novih mej, objektov; ponovna izmera: končati reambulacijo; reambulacija zazidalnega območja
// dopolnjevanje, popravljanje karte, načrta po taki izmeri: reambulacija starih katastrskih načrtov
SSKJ²
rèanimácija -e ž (ȅ-á)
med. oživitev, oživljanje z umetnim dihanjem, masažo srca: reanimacija ponesrečenca / soba za reanimacijo
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
rèanimácijski tudi rèanimacíjski -a -o prid. (ȅ-á; ȅ-ȋ)
nanašajoč se na reanimacijo: reanimacijski oddelek; bolnišnična reanimacijska ekipa / reanimacijski kovček; reanimacijska oprema; reanimacijsko vozilo
SSKJ²
rèanimatologíja -e ž (ȅ-ȋ)
veda, ki se ukvarja z reanimacijo: zdravnik specialist anesteziologije z reanimatologijo / oddelek za anesteziologijo, reanimatologijo in intenzivno zdravljenje
SSKJ²
reanimobíl -a m (ȋ)
reševalno vozilo, dodatno opremljeno z napravami za reanimacijo: naložili so ga v reanimobil in ga odpeljali v bolnišnico; nakup novega reanimobila / reanimobil s popolno opremo za oživljanje
SSKJ²
reasumírati -am dov. in nedov. (ȋ)
zastar. povzeti: reasumirati vsebino članka
SSKJ²
rebaláns -a m (ȃ)
ekon. ponovna uskladitev predvidenih odhodkov in prihodkov: rebalans finančnega načrta, državnega proračuna
SSKJ²
rebél -a m (ẹ̑)
knjiž. upornik: kdor ne izpolnjuje ukazov, je rebel; kaznovati rebele / vse življenje je bil rebel
SSKJ²
rebelánt -a m (ā á)
zastar. upornik: pobiti, zapreti rebelante
SSKJ²
rebelírati -am nedov. (ȋ)
knjiž. upirati se: najemniški vojaki rebelirajo / rebelirati proti komu, zoper kaj / logika rebelira proti taki razlagi pesnitve nasprotuje
SSKJ²
rebeljón -a m (ọ̑)
zastar. upor: pripravljati rebeljon / dvigniti rebeljon
SSKJ²
réber -bri tudi -brí ž (ẹ̄)
nagnjen svet, strmina: nad vasjo se dviga reber; položna, strma reber; po prisojnih rebrih je sneg že skopnel; njive na rebrih, v rebrih
● nar. na vrh ne bom šel, je preveč k rebri navkreber
SSKJ²
rébljati -am nedov. (ẹ̑)
nar. pecljati: rebljati grozdje
SSKJ²
rebráča -e ž (á)
1. knjiž. priprava navadno iz rebraste pločevine za zavarovanje, zapiranje vratne, izložbene odprtine; rolo: dvigniti rebračo; železna rebrača
// priprava na zunanji strani okna, narejena iz dolgih, med seboj povezanih deščic, ploščic; roleta: zaprl je okno in spustil rebrače; sonce sije skozi reže rebrače
2. nav. mn., zool. morske živali s prozornim, zdrizastim telesom in osmimi vzdolžnimi rebri iz sprijetih migetalk, Ctenophora: rebrače in ožigalkarji
● ekspr. pomolsti rebračo suho kravo
SSKJ²
rêbrast in rébrast -a -o prid. (é; ẹ́)
1. ki ima podolgovate vzbokline, rebra: rebrasta površina; cesta je rebrasta / rebrasti gumijasti podplati; rebrasti žamet; rebrasta skleda
● ekspr. rebrast svet neraven, valovit
♦ arhit. rebrasti obok obok s kamnitimi rebri; rebrasti strop strop z redkimi nosilnimi rebri
2. ekspr. zelo suh: rebrast človek
    rêbrasto in rébrasto prisl.:
    rebrasto obokana cerkev
SSKJ²
rebràt -áta -o prid. (ȁ ā)
rebrast: rebrata površina / ekspr. shujšan, rebrat zapornik zelo suh
SSKJ²
rêbrce -a s, mn. rêbrca in rébrca (ē)
nav. ekspr. manjšalnica od rebro: zlomiti ptici rebrce / kupiti, obirati rebrca / prekajena svinjska rebrca s kislim zeljem / površina s komaj vidnimi rebrci / rebrce čokolade
♦ zool. zgornji strženasti del tulca ptičjega peresa
SSKJ²
rêbrčast in rébrčast -a -o prid. (é; ẹ́)
ki ima podolgovate vzboklinice, rebra: krilo iz rebrčastega blaga
SSKJ²
rebreníca -e ž (í)
navt. vsak od prečnih nosilnih delov ogrodja ladijskega dna:
SSKJ²
rebrenjáča -e ž (á)
bot. praprot z ležečimi jalovimi listi in pokončnimi listi, na katerih so trosovniki, Blechnum spicant:
SSKJ²
rebríčast -a -o prid. (í)
ki ima podolgovate vzboklinice, rebra: rebričasta površina
♦ arhit. rebričasti strop strop z gostimi nosilnimi rebri
SSKJ²
rebrínec -nca m (ȋ)
bot. začimbna rastlina z rumenimi cveti v kobulih in odebeljeno glavno korenino, Pastinaca sativa:
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
rebríti -ím nedov., rebrèn (ī í)
delati, da ima kaj podolgovate vzbokline, rebra: rebriti pločevino; pren., ekspr. veter je rebril površino jezera
    rebríti se zastar.
    1. bahati se, postavljati se: rebriti se z znanjem / no, reven res nisem, se je rebril
    2. nasprotovati, upirati se: dolgo časa se je rebril, potem pa je popustil
    // razburjati se, jeziti se: gotovo se bo rebril, pa se bo že pomiril
SSKJ²
rébrje -a s (ẹ̑)
zastar. nagnjen svet, strmina: jezditi po rebrju; gora s skoraj navpičnim rebrjem
SSKJ²
rêbrn in rébrn -a -o prid. (ȇ; ẹ̑)
nanašajoč se na rebro: rebrni par / rebrne kosti, mišice
♦ anat. rebrni hrustanec; rebrni lok spodnja, med seboj zraščena rebra; rebrna mrena mrena, ki obdaja prsni koš od znotraj
SSKJ²
rébrnica1 in rêbrnica in rebrníca -e ž (ẹ̑; ȇ; í)
knjiž. (rebrasto) ogrodje: od nebotičnikov so molele v zrak samo rebrnice
● knjiž. dvigniti, spustiti rebrnice rolete
♦ navt. vsak od prečnih nosilnih delov ogrodja ladijskega dna; rebrenica
SSKJ²
rebrníca2 -e ž (í)
nar. prekmursko lestvi podobna priprava na strani voza; lojtrnica: zlagati snope med rebrnice; leva rebrnica
SSKJ²
rébrnik in rêbrnik -a m (ẹ̑; ȇ)
knjiž. okostnjak: v grobu je bil samo še rebrnik / na cerkvenem oknu je naslikan rebrnik s koso smrt
♦ med. naprava iz upognjenih palic, ki se povezne čez bolnika, da ga odeja ne tišči
SSKJ²
rêbro -a s, v prvem pomenu stil. rebrésa; mn. rêbra in rébra (é)
1. vsaka od parnih kosti, ki oklepajo prsno votlino: pri padcu si je zlomil rebro; pod rebri ga zbada; drugi par reber; tako je suh, da bi mu lahko rebra preštel zelo
// mn. del telesa, kjer so te kosti: udariti konja čez rebra, po rebrih; vojak ga je sunil med rebra, v rebra, da je takoj ubogal / poriniti komu nož med rebra / ekspr. dregnil ga je pod rebra, naj molči
// nav. mn. ta del telesa za kuhanje in pečenje: kupiti rebra; jedli so koštrunova rebra / prekajena rebra
2. nav. mn. vsak od podolgovatih, v sorazmerno majhnih presledkih sledečih si delov ogrodja česa: obiti rebra z deskami; zgorelo letalo je kazalo svoja rebra; nova stavba že moli kvišku svoja rebra; gredelj in rebra / ladijska rebra
3. nav. mn. vsaka od podolgovatih, v sorazmerno majhnih presledkih sledečih si vzboklin na površini česa: da ne drsi, ima pločevina rebra; na cesti so nastala rebra; rebra cilindra; rebra žameta
4. podolgovat del, člen česa: rebro radiatorja / odlomiti si rebro čokolade
5. glavna, debelejša listna žila: gosenice so obrale zelje do reber / listna rebra
6. nar. nagnjen svet, strmina: plaz je zdrsel po rebru navzdol
7. arhit. ločni nosilni ali okrasni element oboka, navadno kamnit: obok s štirimi rebri; gotska, šilasta rebra
● ekspr. kaže rebra zelo je suh; ekspr. streha kaže rebra manjka ji veliko strešnih opek, skodel; ekspr. če bi ga zalotil, bi mu polomil, preštel rebra bi ga zelo pretepel; star. Adamovo rebro ženska; ekspr. rebra kozolca late
♦ anat. neprava rebra trije pari reber, ki se stikajo s sedmim parom reber; prava rebra prvih sedem parov reber, ki se stikajo s prsnico; prosta rebra zadnja dva para reber, ki se ne stikajo niti s prsnico niti z nepravimi rebri; glasb. rebro podolgovata deščica za oporo na notranji strani pokrova godal; grad. nosilna rebra vsak od v sorazmerno majhnih presledkih razvrščenih podolgovatih nosilnih elementov, izstopajočih iz stropa, plošče; strojn. hladilna rebra ki povečujejo površino razgretega telesa in s tem pospešujejo njegovo hlajenje
SSKJ²
rebrôvje -a s (ȏ)
nav. ekspr. več reber, rebra: rebrovje medveda / rebrovje čolna / rebrovje obokov
SSKJ²
rebúla -e ž (ú)
trta s srednje velikimi rumenimi grozdi, ki se goji v Goriških Brdih, Istri: saditi rebulo; vinogradi rebule
// vino iz grozdja te trte: piti rebulo; steklenica rebule / briška rebula
SSKJ²
rébus -a m (ẹ̑)
1. uganka, pri kateri je treba iz risb stvari, črk, znakov ugotoviti ustrezno besedo, stavek: reševati rebus; križanke in rebusi
2. ekspr. kar je zaradi določenih lastnosti, dejstev težko razumljivo, rešljivo: ta komedija je bila za občinstvo rebus; filozofski, umetniški rebus / on je zame velik rebus
SSKJ²
rébusen -sna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na rebus: rebusna rešitev / rebusna umetnost
● ekspr. razvozlati rebusne napise skrivnostne, nenavadne napise
SSKJ²
rêcelj tudi récelj -clja m (é; ẹ́) nar.
1. držaj, ročaj: recelj kuhalnice, žlice / recelj žage / recelj pipe ustnik
2. pecelj: odstraniti češnjam reclje / recelj zelnate glave kocen
SSKJ²
recénten -tna -o prid. (ẹ̑)
1. knjiž. (sorazmerno) nov: z arheološkega stališča recentni grobovi; recentna poškodba / znanje o morskih globinah je razmeroma recentno
2. biol. sedanji, zdaj živeč: recentno rastlinstvo, živalstvo
SSKJ²
recenzènt -ênta tudi -énta m (ȅ é, ẹ́)
kdor recenzira, ocenjevalec: recenzent je predlagal nekatere popravke; določiti recenzenta; recenzent učbenika / gledališki, založniški recenzent
SSKJ²
recenzêntka tudi recenzéntka -e ž (ē; ẹ̄)
ženska, ki recenzira, ocenjevalka: filmska recenzentka; recenzentka knjige, učbenika
SSKJ²
recenzêntski tudi recenzéntski -a -o prid. (ē; ẹ̄)
nanašajoč se na recenzente: recenzentsko mnenje / recenzentska vstopnica brezplačna vstopnica za recenzenta filmske, gledališke predstave
SSKJ²
recenzíja tudi recénzija -e ž (ȋ; ẹ́)
prikaz strokovnega mnenja, sodbe o (novem) znanstvenem ali umetniškem delu, zlasti glede na kakovost, ocena: pisati recenzije; recenzija razprave, učbenika / filmska, gledališka recenzija / dati, poslati, prejeti v recenzijo
// ta prikaz v pisni obliki, navadno objavljen: v recenziji je opozoril na nekatere pomanjkljivosti
♦ jezikosl. makedonska, ruska recenzija cerkvenoslovanskega spomenika cerkvenoslovanski spomenik z makedonskimi, ruskimi jezikovnimi posebnostmi; makedonska, ruska redakcija cerkvenoslovanskega spomenika
SSKJ²
recenzíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na recenzijo: recenzijski članek / učbeniki so v recenzijskem postopku
♦ zal. recenzijski izvod izvod, ki ga založba da uredništvu ali posamezniku v oceno
SSKJ²
recenzírati -am dov. in nedov. (ȋ)
napisati, izraziti strokovno mnenje, sodbo o (novem) znanstvenem ali umetniškem delu, zlasti glede na kakovost, oceniti: recenzirati šolske knjige; recenzirati na radiu, v časopisu; recenzirati članek pred izdajo
SSKJ²
recépcija -e ž (ẹ́)
1. oddelek za sprejemanje gostov, strank, zlasti v hotelu, bolnišnici: voditi recepcijo; delati v recepciji; hotelska, zdraviliška recepcija; vodja recepcije / recepcija za udeležence pohoda je na stadionu
// prostor ali del prostora, kjer je tak oddelek: zakleniti recepcijo; okence, pult recepcije
2. knjiž. prevzem, sprejem: recepcija tujih pravnih norm / recepcija modernih tokov v umetnosti / recepcija knjige pri bralcih je bila ugodna
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
recépcijski1 -a -o prid. (ẹ́)
nanašajoč se na recepcija 1: recepcijska pisarna / recepcijska služba
SSKJ²
recépcijski2 in recepcíjski -a -o prid. (ẹ́; ȋ)
knjiž. prevzemen, sprejemen: recepcijska literarna strast
SSKJ²
recepcionêr -ja m (ȇ)
publ. receptor: hotelski recepcioner
SSKJ²
recepís -a m (ȋ)
adm. potrdilo o prejemu pošiljke: podpisati poštarju recepis
SSKJ²
recépt -a in recèpt -êpta m (ẹ̑; ȅ ē)
1. zdravnikovo naročilo, navodilo lekarni, naj naslovniku da, izdela določeno zdravilo, zdravstveni pripomoček: napisati, predložiti recept; to zdravilo se dobi samo na recept; recept za očala, tablete / izgubiti, zmečkati recept; izpolniti recept obrazec zanj / pog. plačati recept določen prispevek za zdravilo, zdravstveni pripomoček, ki se dobi na recept / zdravniški recept
2. navodilo s podatki o vrsti, količini živil in postopku za pripravo določene jedi, pijače: izboljšati, sestaviti recept; recept za golaž, napitek, potico; kuhati po receptu / kuharski recept
// navodilo s podatki o vrsti, količini snovi in postopku za pripravo česa sploh: povedati recept za čajno mešanico / kemijski recepti
3. ekspr. navodilo, pravilo za dosego česa: ni recepta za enostavno rešitev tega problema; povedati komu recept za dolgo življenje; gospodarski recepti / pesniti po receptih tradicionalnega pesništva pravilih, vzorcih
SSKJ²
receptár -ja m (á)
farm. farmacevt, ki izdeluje zdravila po zdravnikovem receptu: razpisati delovno mesto receptarja
SSKJ²
recépten in recêpten -tna -o prid. (ẹ̑; ȇ)
nanašajoč se na recept: receptni obrazec / receptna knjiga
SSKJ²
receptírati -am nedov. in dov. (ȋ)
farm. izdelovati zdravila po zdravnikovem receptu: farmacevt je začel receptirati
SSKJ²
receptíven -vna -o prid. (ȋ) knjiž.
1. nanašajoč se na sprejemanje gostov, strank; sprejemen: receptivni oddelek / receptivna hotelska služba
2. nanašajoč se na sprejemanje, prevzemanje; sprejemljiv, dovzeten: ta človek je precej receptiven / receptivne in ustvarjalne sposobnosti
♦ tur. receptivni turizem turizem, usmerjen zlasti v privabljanje, pridobivanje gostov
SSKJ²
receptívnost -i ž (ȋ)
knjiž. lastnost, značilnost receptivnega; sprejemljivost, dovzetnost: za nekatere ljudi je značilna receptivnost; ustvarjalnost in receptivnost / receptivnost idej
SSKJ²
recéptor -ja m (ẹ́)
1. kdor se poklicno ukvarja s sprejemanjem gostov, strank: receptor ga je poslal v drugo nadstropje; zaposliti se kot receptor; hotelski receptor
2. biol. organ, celica, ki sprejema in prenaša dražljaje, sprejemnik: dražljaj je vzburil receptor; kožni, okušalni receptorji; receptor za toploto
SSKJ²
receptóren -rna -o (ọ̑)
pridevnik od receptor 2: receptorni živec
SSKJ²
recéptorka -e ž (ẹ́)
ženska, ki se poklicno ukvarja s sprejemanjem gostov, strank: hotelska receptorka; prijazna receptorka; receptorka v podjetju
SSKJ²
recéptorski -a -o prid. (ẹ́)
nanašajoč se na receptorje: receptorska služba / receptorske celice
SSKJ²
receptúra -e ž (ȗ)
1. navodilo s podatki o vrsti, količini snovi in postopku zlasti za industrijsko pripravo, izdelavo česa: spremeniti recepturo; izdelovati klobase po preizkušeni recepturi; receptura sadnega sirupa
● pog. strojiti po novi recepturi na nov način, po novem postopku; knjiž. v učbeniku je poseben del z recepturami za narodne jedi recepti
2. farm. izdelovanje zdravil po zdravnikovem receptu: farmacevt mora biti pri recepturi zelo natančen; receptura in galenika
// lekarniški oddelek za izdelovanje zdravil po zdravnikovem receptu:
SSKJ²
receptúren -rna -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na recepturo: recepturna sprememba / recepturno delo v lekarni
SSKJ²
recesíja -e ž (ȋ)
ekon. nazadovanje, upadanje gospodarske aktivnosti: gospodarstvu grozi recesija; zaradi recesije se je brezposelnost povečala; obdobje recesije; recesija, depresija in kriza / med recesijo je podjetje propadlo / gospodarska recesija
SSKJ²
recesíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na recesijo: recesijski časi; recesijski pritiski v gospodarstvu; recesijska kriza
SSKJ²
recesíven -vna -o prid. (ȋ)
biol. ki se v paru z različnim ne izraža, prikrit: recesivni geni; dominanten in recesiven / ta lastnost je recesivna
♦ med. recesivna bolezen bolezen, ki se pojavi, kadar osebek podeduje od obeh staršev isti recesivni gen
    recesívno prisl.:
    recesivno deden
SSKJ²
recidív -a m (ȋ)
1. knjiž. ponovna pojavitev česa slabega, nezaželenega: boriti se proti recidivu malomeščanstva; recidivi nasilja / kapitalistični recidivi
2. med. ponovitev bolezni pri istem bolniku: bolnik naj se varuje, ker so mogoči recidivi; recidiv malarije, tuberkuloze
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
recidíva -e ž (ȋ)
1. knjiž. ponovna pojavitev česa slabega, nezaželenega: šovinistični izbruhi pričajo o recidivi preteklosti; recidiva sovraštva / še zmeraj obstajajo recidive birokratizma
2. med. ponovitev bolezni pri istem bolniku: recidiva malarije je pogosta; znaki recidive
SSKJ²
recidíven -vna -o prid. (ȋ)
1. pravn. ki je že bil obsojen, pa stori novo kaznivo dejanje: recidivni delinkvent
2. med. ki se ponovi, ponavlja pri istem bolniku, ponavljajoč se: recidivne razjedenine
SSKJ²
recidivírati -am dov. in nedov. (ȋ)
med. ponoviti se pri istem bolniku: bolezen, vročina je recidivirala
SSKJ²
recidívnost -i ž (ȋ)
1. pravn. dejstvo, pojav, da že obsojeni stori novo kaznivo dejanje, povratništvo: vzroki recidivnosti
2. med. dejstvo, pojav, da se bolezen ponovi, ponavlja pri istem bolniku: verjetnost recidivnosti je pri tej bolezni velika
SSKJ²
recikláža -e ž (ȃ)
teh. ponovna uporaba že uporabljenih, odpadnih snovi v proizvodnem procesu: reciklaža kemikalij, plinov / reciklaža starega papirja
SSKJ²
reciklážen -žna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na reciklažo: reciklažni center, obrat, prostor; reciklažni material; reciklažno dvorišče
SSKJ²
reciklíranje -a s (ȋ)
glagolnik od reciklirati: recikliranje embalaže, odpadkov, papirja; stroški recikliranja / recikliranje idej, konceptov
SSKJ²
reciklírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. ponovno uporabljati že uporabljene, odpadne snovi v proizvodnem procesu: reciklirati odpadke, papir, plastiko
2. ekspr. ponovno uporabljati, oživljati, reaktualizirati: glasbenik je recikliral staro uspešnico
SSKJ²
reciklírnica -e ž (ȋ)
obrat, podjetje za recikliranje: reciklirnica pohištva
SSKJ²
recipiènt -ênta tudi -énta m (ȅ é, ẹ́)
knjiž. poslušalec, gledalec, ki mu je namenjeno sporočilo; sprejemalec, sprejemnik: vpliv radijskih reklam na recipiente
SSKJ²
recipírati -am dov. in nedov. (ȋ)
knjiž. sprejeti, prevzeti: večina evropskih držav je recipirala rimsko pravo / slovenska literatura je po svoje recipirala romantiko
    recipíran -a -o:
    recipirana pravna norma
SSKJ²
reciprocitéta -e ž (ẹ̑)
knjiž. recipročnost: nuditi olajšave na osnovi reciprocitete
SSKJ²
recipróčen -čna -o prid. (ọ̑)
povezan s čim enakim, ustreznim kot povračilom; vzajemen, obojestranski: recipročna korist, usluga / recipročen dogovor, sporazum
// medsebojno povezan, odvisen: recipročen vpliv; sposobnost in veselje do učenja sta recipročna
♦ mat. recipročna vrednost ulomka obratna vrednost ulomka; recipročni števili števili, katerih produkt je enak ena; pravn. recipročno načelo načelo, po katerem priznava država drugi državi ali njenim državljanom določene pravice, ugodnosti s pogojem, da jih tudi druga država priznava njej oziroma njenim državljanom
    recipróčno prisl.:
    recipročno pospeševati turizem
SSKJ²
recipróčnost -i ž (ọ̑)
dejstvo, da je kaj povezano s čim enakim, ustreznim kot povračilom: sporazum o pravicah manjšin temelji na recipročnosti
♦ pravn. formalna recipročnost dejstvo, da tuji državljani recipročno uživajo iste pravice kot domači državljani; materialna recipročnost dejstvo, da tuji državljani uživajo iste pravice kot državljani te države v določeni tuji državi; načelo recipročnosti načelo, po katerem priznava država drugi državi ali njenim državljanom določene pravice, ugodnosti s pogojem, da jih tudi druga država priznava njej oziroma njenim državljanom
// medsebojna povezanost, odvisnost: recipročnost uspešnosti in veselja
SSKJ²
recitácija -e ž (á)
umetniško branje, podajanje (pesniškega) teksta: recitacija znane pesmi; besedilo je primerno za recitacijo / zborna recitacija / poslušati recitacijo; na sporedu proslave je bilo tudi nekaj recitacij
● indijanske pesmi so pogosto le monotona recitacija petje, pri katerem se podajajo besede na način, ki je govor in petje hkrati
SSKJ²
recitacíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na recitacijo: počasen recitacijski ritem / prirediti recitacijski večer
SSKJ²
recitál -a m (ȃ)
1. glasb. koncert, na katerem nastopa solist: imeti, prirediti recital; klavirski, pevski recital; recital opernih arij / poslušati recital
2. gled. prireditev, sestavljena iz recitiranja, podajanja krajših besedil ali odlomkov, navadno iste zvrsti: gledališka skupina je pripravila nov recital; pesnik je imel že več recitalov; recital Prešernove poezije
SSKJ²
recitándo prisl. (ȃ)
glasb., označba za izraz izvajanja pripovedujoče: peti recitando
SSKJ²
recitatív -a m (ȋ)
glasb. petje, pri katerem prevladuje govorni ritem, naglas: pesem je prešla v recitativ; recitativu podoben napev / peti v recitativu; pren., ekspr. govornik je nadaljeval v recitativu
// del skladbe za glas in instrumentalno spremljavo s takim petjem: zapeti recitativ iz znane opere; arije in recitativi
SSKJ²
recitatíven -vna -o prid.(ȋ)
nanašajoč se na recitativ: recitativna pesem / recitativno petje
    recitatívno prisl.:
    peti recitativno
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
recitátor -ja m (ȃ)
kdor recitira: nastopili so pevci in recitatorji; ploskati recitatorju; dober recitator / grške epske pesnitve so recitatorji spremljali z liro
♦ gled. oseba, ki govori za lutko, a je ne premika
SSKJ²
recitátorka -e ž (ȃ)
ženska, ki recitira: dobra recitatorka; pesnica in recitatorka
SSKJ²
recitátorski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na recitatorje: recitatorska skupina / recitatorski večer recitacijski večer
SSKJ²
recitíranje -a s (ȋ)
glagolnik od recitirati: recitiranje pesmi
SSKJ²
recitírati -am nedov. (ȋ)
umetniško brati, podajati (pesniški) tekst: zna lepo recitirati; recitirati črtico, pesem; recitirati na slavnostni akademiji; recitirati in deklamirati
// deklamirati: med pogovorom je nenadoma začel recitirati znano pesem
    recitíran -a -o:
    z občutkom recitirana pesem
SSKJ²
réč -í ž, daj., mest. ed. réči (ẹ̑)
1. kar je, obstaja ali se misli, da je, obstaja, in se pojmuje kot enota: za vsako reč ne obstaja beseda
2. kar je samó snovno in se pojmuje kot enota: reči, pojavi in pojmi
// kar je táko in ni potrebno, mogoče natančneje poimenovati: na cesti je ležala čudna reč; zavreči neuporabne stare reči; pripeljali so sladkor, moko in take reči; naštej nekaj reči, ki jih vidiš od tu / nav. mn., s prilastkom, s širokim pomenskim obsegom: rad bere, gleda humoristične reči; kakšno reč še napiše, dosti pa ne; gradijo same moderne reči; odvzeti komu osebne reči; pobrati svoje reči in oditi
3. ekspr., s prilastkom bitje2: tista drobna reč je začela mahati s perutmi in čivkati / vsaj dvema spremembama nobena živa reč ne uide: rojstvu in smrti
4. kar je, se dogaja in ni potrebno, mogoče natančneje poimenovati: vsaka reč ima svoj vzrok; on si to reč razlaga drugače / vsako reč opravi hitro / pog. najprej uredimo uradne reči, potem pride vse drugo uradne zadeve / kakšna reč je že bila danes zjutraj doma; nima smisla, da delaš zaradi tega tako reč
// kar je táko in je predmet
a) govorjenja, pisanja: govoril mu je prav hude reči; iron. lepe reči sem bral o tebi
b) mišljenja, čustvovanja: imeti glavo, srce polno drugih reči
5. ed., star. kar je končni, najvišji cilj določenega prizadevanja; stvar: biti vnet za narodno reč
6. nav. ekspr., v povedni rabi, s prilastkom izraža, da je osebek tak, kot določa prilastek: njegova žena je krhka, majhna reč / letalo je čudovita reč; gotovo ni glavna reč, kakšen nos ima človek; oditi iz domovine ni majhna reč; umetniku je človek prva reč
7. ekspr., v medmetni rabi, s prilastkom izraža
a) omiljevanje, neprizadetost: nismo še končali. Prava reč
b) omalovaževanje: prava reč, če ima avto
c) zadrego, zaskrbljenost, nejevoljo: lepa reč, zdaj ga pa ni doma; ti presneta reč, le kako bi prišli tja; tudi ključa ni. Ti reč ti
// izraža soglasje, pritrditev brez pridržka: jasna, razumljiva reč, vroče mu je
8. ekspr., v povedni rabi, s prilastkom izraža, da se pristojnost za to, kar je določeno z osebkom, omejuje samo na osebo, ki jo določa prilastek: kako bom to naredil, je moja reč / kaj je fant delal? Fantova reč
// izraža popolno omejitev zanimanja, prizadetosti v zvezi s povedanim na osebo, ki jo določa prilastek: vse sem naredil. Tvoja reč
● evfem. dekle že ima svoje reči menstruacijo; ekspr. štiri dni ni taka reč ni (tako) dolgo; ekspr. ustrezi ji no, to vendar ni taka reč to ni kaj posebnega, težkega, hudega; ekspr. ve, kako se taki reči streže zna pravilno, ustrezno ravnati; evfem. zalotili so ju, ko sta počenjala tiste reči spolno občevala; ekspr. nasekal je celo reč drv zelo veliko; prisiljena reč ni dobra če mora kdo kaj storiti proti svoji volji, ima to navadno slabe posledice; ekspr. vsaka reč ima svoje meje pri vsakem dejanju, ravnanju je treba upoštevati določene norme; ekspr. vsaka reč le nekaj časa traja vse se spremeni, nič ni večno
♦ rel. poslednje reči smrt, sodba, pogubljenje, zveličanje
SSKJ²
réčen1 -čna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na reko: rečni tok; rečna struga / rečni pesek; rečna usedlina; rečna voda / rečni in morski ribolov; rečna ladja; rečno pristanišče / rečne ptice, želve
♦ geogr. rečni otok; rečni režim povprečno spreminjanje višine vodne gladine reke med letom; rečna erozija; rečno omrežje ali rečni sistem reka z vsemi pritoki; zool. rečni ostriž; rečni piškur
SSKJ²
réčen2 -čna -o prid. (ẹ̄)
knjiž. stvaren, materialen: rečni in duhovni svet
SSKJ²
rečeníca -e ž (í) knjiž.
1. reklo, fraza: v slovarjih so razložene besede in rečenice; stare rečenice / ljudske rečenice / spet se je potrdila stara rečenica, da nesreča nikoli ne počiva star pregovor
2. fraza, puhlica: rekel jim je nekaj prijaznih rečenic; časopisne, ekspr. oguljene, prazne rečenice / vljudnostne rečenice
SSKJ²
rêči rêčem dov., tudi rekó; rêci recíte; rékel rêkla (é)
1. izoblikovati glasove, besede z govorilnimi organi: te besede nisem rekel; reci a / otrok že reče mama zna reči / na vse obtožbe ni rekel niti besede je molčal, bil tiho; kar podivja, samo če rečem njegovo ime izgovorim, omenim; težko reče r izgovori; še enkrat reči kak stavek ponoviti ga
// z dajalnikom s takim dejanjem posredovati komu določeno vsebino: rekel jim je neko besedo, ki je nisem razumel / nikomur ne reče žal besede; reci ji prijazno besedo
// povedati: o tem ti ne morem reči dosti novega; v njihovo dobro se mora reči, da so škodo že povrnili
2. izraziti z govorjenjem: da prekine molk, reče: lep dan bomo imeli; pog. ponovite, prosim, kar ste rekel, rekla ste rekli; ali znaš to reči po francosko; rekel mi je, da se kmalu vrne; reči s tresočim, žalostnim glasom / Freud, smo rekli, razlaga vse to s spolnostjo; ali si mu rekel kaj čez čast / kot izraz zadrege kaj sem že hotela reči? Aja, jutri ne morem priti / dober dan, je rekel; rekel je, kje ste bili; takoj odidite, reče po kratkem molku; reci že kaj, no spregovori, ne molči / a tako, je rekel sam pri sebi / knjiž. tako moremo reči s pesnikom tudi mi lahko izrazimo s pesnikovimi besedami tudi mi / pog. radio je rekel, da bo sončno po radiu je bilo napovedano
// izraziti s čim sploh: le kaj je rekel mutec; reči (si) z očmi / kaj je hotel reči s tem prizorom povedati, izraziti
3. zatrditi1, izjaviti: z isto pravico lahko rečemo, da je boljše ono, ne to / menda ne boste rekli, da to ni res / rekel sem, torej bom dal obljubil sem
4. predlagati, svetovati: piti mu je treba dati, bo morda kdo rekel / poboljšaj se, to je vse, kar ti lahko rečem svetujem, priporočim
5. pog., v zvezi z za vprašati, prositi: reči v kuhinji za hrano / večkrat mi je že rekel za denar
6. z nedoločnikom ukazati, veleti: rekel mu je sesti; elipt. če se hlapcu reče na polje, ne pojde v gozd
7. uporabiti za koga ali kaj
a) ime, kot ga izraža dopolnilo: reci mi Tone; psu so rekli Lisko / živel je v Rihemberku, kakor so takrat rekli Braniku
b) naziv, poimenovanje, kot ga izraža dopolnilo: vsakemu odraslemu reče stric / rekla mu je lažnivec, slepar / ni vedel, ali bi mu rekel ti ali vi
c) izraz, kot ga nakazuje dopolnilo: ciklamam rečejo ponekod korčki; iron. in vi temu rečete pravica; kako se že reče po francosko človek / prinesel je tisto, no, kako se že reče
8. misliti, meniti2: kaj bodo pa ljudje rekli; človek bi rekel, da ne zna do pet šteti / glej no, si rečem, močen je / prevelika sreča je lahko tudi v nesrečo, so rekli stari ljudje
9. v zvezi s hoteti uvaja povzetek bistvene vsebine povedanega: skratka, hočeš reči, da to ni res / kaj hočeš reči s temi besedami / star. ta pripovedka hoče reči, da je bil tu nekoč rudnik hoče povedati
10. uvaja natančnejšo določitev, dopolnitev povedanega: tako trdijo ljudje, hočem reči, znanci; bilo je dobro, lahko rečem, zelo dobro / na levi, hočem reči, na desni strani
// izraža stopnjevanje z dodatno trditvijo: tu gre za milijonsko, kaj sem rekel, milijardno škodo / ekspr. živela sta zadovoljno, da ne rečem, srečno
11. nav. ekspr. izraža podkrepitev trditve: lahko rečem, da me še ni razočaral; prebral sem, reči moram, dobro knjigo / nisem mogel, če rečem; to je fant, da se reče; bil si priden, ni kaj reči; pa reci, če ni lep
12. v medmetni rabi, navadno v zvezi ti rečem, vam rečem izraža
a) trdno prepričanost: vse bo dobil nazaj, vam rečem / ne boš plačal, ti rečem / povedal bo, rečem, da bo
b) opozorilo, svarilo: ne jezi me, ti rečem; rečem vam, dobro premislite
// poudarja povedano: ej, to je bilo življenje, ti rečem / smeje se, rečem vam, kot sonce z jasnega neba
13. v zvezi z bi izraža omejitev na samo osebni odnos do česa: čas, rekel bi, stoji; rekel bi, da to ni res
14. v zvezi s kaj imeti določen odnos do česa: ne vem, kaj bi rekel na vse to; kaj naj rečemo pa mi, ki nismo nič dobili / kaj bi rekli k vampom v omaki, je vprašal natakar
15. v zvezi ne bi rekel, težko bi rekel izraža obzirno, omiljeno zanikanje: dobre volje sem. Ne bi rekla; težko bi rekel, da je to res; ne bi rekel, da sem se bal, ampak prijetno mi tudi ni bilo
16. ekspr., navadno v zvezi ni kaj reči, nimam kaj reči izraža, da po mnenju, sodbi koga kdo ali kaj nima slabih lastnosti, pomanjkljivosti: temu avtomobilu ni kaj reči; dekle je pridno in tudi drugače ji nimam kaj reči, pog. ji ni kaj za reč(i) / k temu nimam kaj reči pripomniti / nič mu ni reči, pa vendar ga ne maram; o njej nič ne rečem, pametna je
17. ekspr., v zvezi ne rečem izraža, da osebek sprejema resničnost, veljavnost določenega dejstva, vendar z določeno omejitvijo: saj mi je dobro tu, nič ne rečem, ampak naveličan sem
18. v členkovni rabi, v velelni obliki za prvo osebo množine ali dvojine izraža predlog, da se sprejme povedano za izhodišče razmišljanja ne glede na resničnost: recimo, da začne goreti. Kaj boš najprej naredil / recimo, na primer, da mi posodiš pet milijonov. Koliko naj ti vrnem čez eno leto / no, reciva, da imaš prav izraža, da govoreči sprejema kaj kot resnično, mogoče, čeprav se ne odpoveduje dvomu
// izraža, da je kaka stvar, enota navedena z namenom ponazoriti kak širši, splošnejši pojem: dobro bi se bilo ukvarjati s športom, recimo s kolesarjenjem, plavanjem / marsikaj pogrešam, recimo prijatelje / ne vem, če bi vzdržal, recimo, pet ur
19. ekspr. dati, povzročiti glas, zvok, kot ga nakazuje dopolnilo: kako reče krava; švrk, reče živalca, in že je ni več / sanje, mu reče odmev; brezoseb. spet je reklo: bum, bum
● ekspr. tega si ne da dvakrat reči to napravi brez obotavljanja; oprostite, tega nisem hotel reči nisem tako mislil, kot sem rekel; ekspr. ne bi mogel reči, kaj mu je ne vem, ni mi znano, kaj mu je; ekspr. s tem seveda nočemo reči, da je vse narobe izraža omilitev povedanega; pog. jaz si pa tudi ne pustim vsega reči izraža ogorčenje, protest zaradi določenih trditev, zlasti slabih; ekspr. ne odstopim od svoje zahteve. Rekel sem o tem ne mislim več govoriti, moja odločitev je dokončna; ekspr. svojega mnenja ne prekličem. Rekli ste s temi besedami ste si sami izbrali, določili neprijetne posledice; ekspr. če bi imel denar, ne bi rekel, tako pa ne bo nič bi stvar sprejel, uresničil; če si rekel a, reci tudi b nadaljuj; povej vse; pog. Ameriki je rekel za zmeraj adijo jo je zapustil; ekspr. ni rekel ne bele ne črne molčal je; ni povedal svojega mnenja; ekspr. niti besede mi ni več rekel, naj ne grem nič več mi ni branil; reci še ti zanj dobro besedo priporoči ga; zavzemi se zanj; ekspr. tudi oni še niso rekli zadnje besede še niso povedali, pokazali vsega, kar znajo, zmorejo; ekspr. reci bobu bob in popu pop opiši stvari, dejstva taka, kot so v resnici, brez olepšavanja; tako je bil pijan, da je mački botra rekel da se ni zavedal, kaj dela; ni rekel ne da ne ne ni povedal svoje odločitve; če je tako, rečem da pritrdim, privolim; ekspr. včeraj sta si rekla da sta se poročila; pog. no, bom pa še jaz eno rekel bom pa še jaz nekaj povedal; ekspr. samo še eno reci, pa te udarim samo spregovori, oglasi se še; pog. počakaj, bova eno, kakšno, katero rekla se bova kaj (pametnega) pogovorila; ekspr. še hvala mi ni rekel čisto nič se ni zahvalil; publ. kaj bodo pa cene rekle kako bo to vplivalo na cene; ekspr. kar sem rekel, sem rekel izraža, da govoreči vztraja pri svojih besedah, svoji odločitvi; menda velja, kar sva rekla sva se dogovorila, zmenila; pog. v veseli družbi so marsikatero rekli povedali so več domislic, šal; če je tako, rečem ne zavračam, odklanjam, zanikam; ekspr. narod je tujcu odločno rekel ne se mu je uprl; ekspr. domači mu za ta dejanja nič ne rečejo ga ne oštejejo, se nanj ne jezijo; ekspr. ura teče, nič ne reče čas hitro in neopazno mineva; ekspr. dolgo ni rekel nobene je molčal; ni povedal svojega mnenja; ekspr. vse sta si rekla, samo človek ne z zelo grdimi izrazi sta se zmerjala; ekspr. nikogar ni bilo, da bi mu rekel zbogom da bi se poslovil od njega; ekspr. rekel je zbogom svojim načrtom nehal je misliti na njihovo uresničitev; ekspr. vest mu je rekla, da ni naredil prav zavedal se je, da ni naredil prav; ekspr. nekaj mu je reklo, da bo uspel slutil je, zdelo se mu je; ekspr. naj reče kdo, kar hoče, tako bo ne glede na besede, mnenje kogarkoli bo tako; ekspr. reci, kakšen napredek od lani izraža pritrditev, strinjanje; ekspr. reči komu kaj v obraz izraziti, navadno ogorčenje, jezo, neposredno povzročitelju; to lahko rečemo, se lahko reče tudi za druge to velja, drži tudi za druge, o drugih; ekspr. ne rečem dvakrat, da ne bo prišel skoraj gotovo bo prišel; pog. bil je, kako bi rekel, malo neroden izraža obzirnost, negotovost; pog. prodaš? Prodam, samo ne vem, koliko bi rekel koliko bi zahteval, kakšno ceno bi postavil; pog. nazaj reči odgovoriti, ugovarjati; zastar. po pravici reči, to je zame nerazumljivo po pravici rečeno; ekspr. reci tako ali drugače, jaz ostanem ne glede na tvoje besede, mnenje ostanem; ekspr. takih podjetij je reci in piši petindvajset poudarja presenetljivost navedenega podatka; ekspr. v tem poklicu je reci in piši dvajset let že; reči in narediti je dvoje reči je lahko, besede uresničiti težje
    rêči se 
    1. za poimenovanje česa uporabljati kako besedo, ime: po domače se reče pri Baričevih / gostilni se je reklo Lovski rog / da, temu se lahko reče sijajno
    2. v zvezi kakor se reče, kot se reče opozarja na rabo kake stalne besedne zveze: živel je in dal drugim živeti, kakor se reče; ni bilo objektivnih razlogov, kot se je temu reklo
    3. ekspr., v zvezi bi se reklo biti po mnenju, prepričanju koga enak temu, kar izraža dopolnilo: iti zdaj ven, bi se reklo podati se v gotovo smrt / to bi se reklo biti strahopeten
    4. ekspr. poudarja visoko stopnjo stanja, pojava, kot ga izraža dopolnilo: on že ve, kaj se reče lakota; ali veste, kaj se to reče, če te nihče ne pogleda
    5. izraža, da je določeno dejstvo znak za domnevanje tega, kar izraža dopolnilo; se pravi: ženska? Se reče ona; to se reče, da so že nazaj
    ●     naredili so. Smo, se reče prava beseda, izraz je smo; ekspr. ne boj se, to se samo tako reče tega se ne misli, ne razume dobesedno
    rekóč :
    rekoč te besede, je odšla
    ●     tako rekoč ekspr. denarja tako rekoč ni več skoraj ni več; ekspr. bil je tako rekoč zmeraj pijan izraža omejitev popolne, dobesedne ustreznosti izraza, resničnosti
    rékši star.:
    to rekši, se veselo zasmeje; dražili so meščane, rekši: kje imate polža
    rékše zastar.
    namreč, natančneje rečeno: pogledal me je od nog do glave, rekše mojo opravo
    rečèn -êna -o
    deležnik od reči: nesramno rečena beseda jo je užalila; koliko lepše je to rečeno v izvirniku; kje je pa rečeno, da moram ravno jaz to narediti; s tem seveda ni rečeno, da je edino tako mogoče; še isti dan ali bolje rečeno še isto noč je odpotoval; ekspr. ta človek je, milo rečeno, malo omejen; odkrito rečeno, tako ne more iti dalje; lani je kraj obiskalo, na okroglo rečeno, deset tisoč turistov; kot že rečeno, se je to zgodilo sredi belega dne
    // knjiž. omenjen, naveden: do tega smo prišli na osnovi rečenih podatkov / zgodilo se je na rečeni dan dogovorjeni, napovedani
    ●     ekspr. med nama rečeno, všeč mi je izraža zaupnost; ekspr. sklenili so, da odidejo. Rečeno – storjeno brez odlašanja so sklep tudi uresničili; sam.: kaj je bilo rečenega o tem; v zvezi z do zdaj rečenim me zanima še nekaj
SSKJ²
réčica tudi rečíca -e ž (ẹ́; í)
manjšalnica od reka: rečica je ob deževju narasla; gorska rečica; plitva rečica; izvir rečice
SSKJ²
rečíšče -a s (í)
knjiž. rečna struga: na tem mestu se rečišče zoži; poglobiti rečišče
SSKJ²
réčje -a s (ẹ̑)
geogr. reka z vsemi pritoki: rečje in porečje
SSKJ²
réčka -e ž (ẹ́)
knjiž. rečica: prebresti rečko
SSKJ²
réčnica in rečníca -e ž (ẹ̑; í)
rečna voda: čista rečnica; kemične značilnosti rečnice
SSKJ²
réd1 -a m, sedmi in deseti pomen mn. redôvi in rédi; osmi in deveti pomen mn. redôvi (ẹ̑)
1. stanje, ko je (vsaka) stvar na mestu, v položaju, kot mora biti, kot je koristno: red na mizi, v sobi je vzoren / dati, spraviti svoje stvari v red urediti, pospraviti jih; spraviti lase, obleko v red / hvala, stvar je že v redu je že urejena
// kar je določeno z odnosi med določenimi stvarmi, dejstvi, ki se dajo izraziti s pravili: odkriti red v vesolju; kompozicijski, notranji red / brez reda razpostavljeni predmeti; govori brez reda neurejeno, zmedeno
// stanje, ko se dela, ravna v skladu s pravili, zahtevami: v državi je, vlada red; obnoviti, vzpostaviti red; skrbeti za red na cesti, zabavi / narediti red v gospodarstvu / prisiliti koga k redu k ravnanju, vedenju v skladu s pravili, zahtevami
2. navadno s prilastkom kar je določeno s predpisi, pravili, ki določajo, kakšno ravnanje, stanje je pravilno, obvezno: prilagoditi se delovnemu redu; gospodarski, pravni red; odpor proti staremu moralnemu redu / prebrati hišni red pravila o pravicah in dolžnostih stanovalcev, navadno v večstanovanjski hiši / zastar. kazenski, šolski, tržni red zakon, predpis
3. navadno s prilastkom kar je določeno z gospodarskimi, političnimi, pravnimi odnosi v družbeni skupnosti; ureditev: obljubljati človeštvu nov red / fevdalni družbeni red; graditi bolj pravičen družbeni red / osovraženi red se je držal na oblasti s pomočjo vojske predstavniki oblasti
4. kar je določeno s ponavljanjem dejstev, opravil v enakem vrstnem redu ob istem času v določeni časovni enoti: bolnik, otrok potrebuje red; živeti po ustaljenem redu / ekspr. čisto sem prišel iz reda
// v zvezi dnevni red načrt za delo in počitek v štiriindvajsetih urah: napraviti si dnevni red za počitnice; privaditi se na dnevni red
// v zvezi dnevni red glede na vrstni red vnaprej določene točke, vprašanja, o katerih se bo razpravljalo na sestanku, zboru: preiti na dnevni red; glasovati o dnevnem redu; tretja točka dnevnega reda / dnevni red konference vnaprej določen načrt za njen potek
5. navadno s prilastkom kar je določeno s sledenjem oseb, stvari, dejstev v času ali prostoru: urediti po abecednem, logičnem redu; vrstni red tekmovalcev; menjati red posevkov / besedni red s pravili določeno zaporedje besed / pog. odstopiti vrstni red za avtomobil mesto v vrsti prijavljenih, čakajočih kupcev
// razvrstitev, razporeditev: določiti sedežni red učencev / bojni, pohodni red
6. v zvezi vozni red kar vnaprej in za daljše časovno obdobje določa čas prihoda, odhoda (javnih) prometnih sredstev: določiti, uskladiti vozne rede; promet teče po voznem redu; ladijski, železniški vozni red / kupiti, prebrati vozni red
7. star. vrsta: postaviti se v red / prvi red naj stopi korak naprej / v pogovoru so prišle na red tudi gospodarske zadeve
8. nar. gorenjsko red2: raztrositi redove / pokositi zadnji red
9. verska skupnost ljudi, ki živijo po posebnih pravilih, navadno v skupini, skupinah: ustanoviti, voditi red; stopiti v red; katoliški, muslimanski redovi; moški, ženski redovi; član, predstojnik reda / frančiškanski, jezuitski red / samostanski, verski redovi
10. biol. sistematska kategorija rastlinstva ali živalstva, nižja od razreda: red zveri; družine, redovi in razredi
11. šol. ovrednotenje znanja, vedenja v šoli; ocena: iz biologije še nima reda; spraševati, učiti se za rede / negativni, pozitivni red; red odlično / dati, dobiti red
// znamenje, označba za to ovrednotenje, navadno številka: vpisovati rede / zaključevati rede
12. visoko odlikovanje kot znamenje priznanja za državljanske, vojaške zasluge: podeliti, pripeti komu red; odlikovati koga z redom / red za zasluge slovensko odlikovanje za izjemne zasluge na področjih, kot so vojaštvo, obramba, diplomacija, šport; red za izredne zasluge visoko slovensko odlikovanje za izjemne zasluge na kulturnem, gospodarskem, znanstvenem, socialnem in političnem področju; srebrni red za zasluge visoko slovensko odlikovanje za izjemne zasluge pri varnosti, obrambi in zaščiti države ter za mednarodno sodelovanje na teh področjih; zlati red za zasluge visoko slovensko odlikovanje za izjemne zasluge na civilnem, vojaškem oziroma varnostnem področju in v mednarodni diplomaciji / red narodnega heroja nekdaj visoko jugoslovansko odlikovanje za izredno junaška dejanja v boju s sovražnikom; red dela z rdečo zastavo nekdaj visoko jugoslovansko odlikovanje za posebne zasluge na področju gospodarstva, družbenih dejavnosti
13. s prilastkom, s širokim pomenskim obsegom izraža, da je kaj glede na kakovost, pomembnost take stopnje, kot nakazuje prilastek: dogodek, dokument prvega reda / on je strokovnjak prvega reda / cesta prvega reda cesta, ki povezuje države ali gospodarsko in turistično pomembna središča; zastar. vagon drugega reda drugega razreda
14. pog., s širokim pomenskim obsegom, v zvezi v redu ki ima določene dobre lastnosti, značilnosti v precejšnji meri: on je v redu človek; ta profesor je zelo v redu; biti v redu mati dobra, skrbna; poglej avto, ali ni v redu dober, lep
15. pog., v zvezi v redu ki je v takem stanju, kot se pričakuje, mora biti: avto je spet v redu, lahko se odpeljemo; dokumente ima v redu, lahko gre / kadar ni bil kaj v redu, je vzel zdravila se ni počutil dobro, zdravega
// v prislovni rabi izraža, da dejanje poteka, je opravljeno tako, kot se pričakuje, mora biti: vse je v redu naredil; stvar ne teče čisto v redu
16. v medmetni rabi, v zvezi v redu izraža
a) soglasje, privolitev: v redu, kupim / če hočeš, v redu, če ne – grem
b) zadržano pritrjevanje: v redu, pa naj bo po tvojem
c) nejevoljno sprijaznjenje s čim: če je že to naredil, v redu, toda zakaj se ne opraviči; v redu, je rekel jasno, grem pa drugam
● samo zaradi reda se je opravičil ker je tak red, navada; nar. vzhodno večerja je k redu je pripravljena, na mizi; nar. vzhodno glej, da boš tam k redu da se boš prav vedel, obnašal; star. ni mu ga v red enakega, enakovrednega; nar. kar naprej sitnari, naj se že vendar dava v red poročiva; pog. v njegovi glavi že od rojstva ni vse v redu že od rojstva ni normalen; pog. z njim zadnje čase ni vse v redu nenavadno, čudaško ravna, se vede; publ. razvoj sam je spravil problem z dnevnega reda je razrešil problem; postaviti vprašanje na dnevni red začeti ga obravnavati; nesreče so na dnevnem redu se venomer ponavljajo; iti v gosjem redu drug za drugim; lože I. reda lože, razvrščene med parternimi in balkonskimi ložami; publ. za resničnost tega govorijo v prvem redu dejstva v prvi vrsti; star. potresni sunek srednjega reda srednje stopnje, jakosti; publ. sestaviti vozni red za turnejo moštva po Južni Ameriki program, načrt; ekspr. uniformirani čuvar reda policist; paznik; publ. organ javnega reda in miru policist, policist; publ. napadalci so zadeli na sile reda in se morali umakniti na vojaštvo; policijo; red vlada svet
♦ gled. abonma red(a) B; glasb. prstni red določen vrstni red prstov pri igranju posameznih tonov; mat. prednostni red zapovrstnost, po kateri se morajo opraviti predpisane matematične operacije; red odvoda število, ki izraža, kolikokrat zaporedoma se je funkcija odvedla; ploskev 1. reda ploskev, katere enačba ima eksponent pri spremenljivkah enak 1; pravn. dedni red zakonski vrstni red, po katerem dedujejo zakonec in sorodniki, če ni oporoke; javni red ki ga zahtevajo zakoni in drugi predpisi državnih organov ali ukrepi pooblaščenih oseb teh organov; rel. (sveti) red do 1968 vsaka od osmih stopenj priprave za opravljanje duhovniške, škofovske službe; tretji red cerkvena organizacija pod vodstvom nekaterih samostanskih redov, katere člani opravljajo posebne molitve, verske vaje; malteški viteški red ki se ukvarja zlasti s strežbo bolnikov; nemški viteški red; šol. dobiti prvi red nekdaj najboljšo pozitivno oceno; um. stilni stebrni redi vrste, tipi stebrov glede na določene značilnosti, po katerih se imenujejo zlasti starogrški umetnostni slogi
SSKJ²
réd2 -í ž, daj., mest. ed. rédi (ẹ̑)
1. pokošena trava v vrsti, kakršna nastaja ob košenju: razmetati, raztrositi redi / sonce je že visoko, trava pa je še v redeh / red trave, žita
// pas trave v širini zamaha kose: kosec jemlje široko red; pokositi, ekspr. podreti še nekaj redi / ekspr. v vasi letos še ni padla ena sama red še niso začeli kositi
2. nar. vrsta: izkopati nekaj redi krompirja; obrati še deset redi trt / ljudje so stali v dolgi redi
SSKJ²
redákcija -e ž (á)
1. glagolnik od redigirati: zaključiti redakcijo časopisa, večernih poročil / izdati pisateljevo zbrano delo v redakciji znanega strokovnjaka; poveriti komu redakcijo besedila, pravilnika / jezikovna, stilna redakcija
2. vsaka od jezikovno, vsebinsko spremenjenih oblik kakega dela; oblika, inačica: prebrati končno redakcijo predloga; ohranila se je vrsta redakcij
♦ jezikosl. makedonska, ruska redakcija cerkvenoslovanskega spomenika cerkvenoslovanski spomenik z makedonskimi, ruskimi jezikovnimi posebnostmi
3. uredništvo: biti zaposlen v redakciji / filmska redakcija televizije; športna, zunanjepolitična redakcija; tehnična redakcija / redakcija je članek odklonila; sestanek redakcije / stopiti v redakcijo
SSKJ²
redakcíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na redakcijo: redakcijsko delo ga veseli / redakcijska načela / redakcijski članek članek, ki ga je napisal urednik ali uredništvo / redakcijski svet založbe; redakcijska komisija / redakcijska soba
SSKJ²
redáktor -ja m (á)
1. kdor dela, naredi, da dobi objavi namenjeno besedilo, gradivo ustrezno obliko, razporeditev; urednik: imenovati, izvoliti redaktorja; redaktor zbornika; zaposliti se kot redaktor / glasbeni redaktor na radiu; glavni, odgovorni redaktor
2. kdor dela, da dobi kako besedilo vsebinsko, jezikovno ustreznejšo obliko; pregledovalec, popravljavec: redaktor zakonskega predloga
♦ jezikosl. kdor v pisni obliki pomensko, oblikovno, stilno razčleni geslo za objavo v slovarju, urednik
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
redáktorica -e ž (á)
ženska, ki dela, naredi, da dobi objavi namenjeno besedilo, gradivo ustrezno obliko, razporeditev; urednica: zaposlila se je kot redaktorica; redaktorica oddaje; redaktorica in novinarka
SSKJ²
redáktorski -a -o prid. (á)
nanašajoč se na redaktorje: redaktorsko delo / redaktorska soba
SSKJ²
redaníca -e ž (í)
nar. red2: dekleta, ki so stresala redanice in grabila travo od grmov .. so imela bele predpasnike (F. Bevk)
SSKJ²
redár -ja m (á)
1. pripadnik organa, ki z manj pooblastili kot policija skrbi za javni red in mir na območju (nekaterih) občin: uniformirani redarji; delo redarjev; pristojnosti, pooblastila redarjev; usposabljanje redarjev; policisti in redarji / ljubljanski redarji; mestni, občinski redar
// pravn., do 1918 pripadnik organa, ki skrbi za javni red in mir sploh: redarji so tatove kmalu izsledili
2. kdor skrbi za red, disciplino, zlasti na kaki prireditvi, javnih površinah: redarji so skušali pomiriti množico; spoštovati, upoštevati navodila redarjev; redarji na parkirišču, smučišču; redarji pri vhodu na prireditev / redar na prireditvi, pri pohodu
● zastar. redar je opazil požar nočni čuvaj
SSKJ²
redárka -e ž (á)
1. pripadnica organa, ki z manj pooblastili kot policija skrbi za javni red in mir na območju (nekaterih) občin: stroga redarka; redarke in redarji / mestna, občinska redarka
2. ženska, ki skrbi za red, disciplino, zlasti na kaki prireditvi: določiti redarke
SSKJ²
redárski -a -o prid. (á)
nanašajoč se na redarje ali redarstvo: redarske naloge / redarska služba / prijaviti tatvino redarskim oblastem
SSKJ²
redárstven -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na redarstvo: redarstvena služba / osumljence je zasliševal redarstveni uradnik
SSKJ²
redárstvo -a s (ȃ)
1. delo redarjev: dobro opravljati redarstvo; varovanje in redarstvo
2. organ, ki z manj pooblastili kot policija skrbi za javni red in mir na območju (nekaterih) občin: prejeti obvestilo redarstva o prekršku; vodja redarstva; zakon o redarstvu; policija in redarstvo / mestno, občinsko redarstvo
// pravn., do 1918 organ, ki skrbi za javni red in mir sploh: redarstvo je izdalo drugačen ukaz / odpeljati koga na redarstvo na sedež redarstva
SSKJ²
rédčenje -a s (ẹ́)
glagolnik od redčiti: redčenje beleža / redčenje sadik / redčenje gozda / ekspr. redčenje avtobusov manjšanje števila avtobusov na določeni liniji
♦ gozd. izbiralno, odbiralno redčenje; nizko pri katerem se seka zlasti nižje drevje, visoko redčenje pri katerem se seka zlasti višje drevje
SSKJ²
redčílo -a s (í)
razredčilo: kot redčilo uporabiti firnež
SSKJ²
redčína -e ž (í)
1. površina v gozdu, porasla z redkim drevjem ali grmovjem: ko je prišel na redčino, so ga opazili; jase in redčine
2. ekspr. kar je redko: najprej je pojedel redčino, potem pa žličnike
3. knjiž. redkost: redčina zraka v višinah
SSKJ²
rédčiti -im nedov. (ẹ́ ẹ̑)
1. delati (bolj) redko: firnež redči barve; redčiti omako z vodo / redčiti peso, solato; redčiti veje / redčiti gozd
♦ agr. redčiti sadnemu drevju plodove
2. povzročati, da se kaka skupina, skupnost številčno manjša: kuga, lakota je redčila prebivalstvo
    rédčiti se 
    1. postajati (bolj) redek: lasje se mu že redčijo / gozd se redči, kmalu bomo na vrhu / megla se redči / ekspr. noč se redči postaja manj temna
    2. postajati številčno manjši: zaradi napadov, naporov se je četa redčila / zelene površine v mestih se zmeraj bolj redčijo
SSKJ²
redefiníranje -a s (ȋ)
glagolnik od redefinirati: redefiniranje odnosov; redefiniranje pravil
SSKJ²
redefinírati -am dov. in nedov. (ȋ)
podati novo, drugačno definicijo, opredelitev česa: redefinirati odnose; redefinirati vlogo države
SSKJ²
rédek -dka -o prid., redkêjši tudi rédkejši (ẹ́)
1. ki je bolj v tekočem kot v trdnem stanju: redka omaka; malta je preveč redka
2. razvrščen v velikih medsebojnih presledkih: redke veje; trava je zaradi suše redka; redko drevje / redki lasje; ima zelo redko brado
// ki sestoji iz enot, razvrščenih v velikih medsebojnih presledkih: redek glavnik; redek gozd / redka mreža mreža z večjimi luknjicami; redko blago
3. skozi katerega se lahko vidi: redka megla / ekspr. redka tema
4. ki obstaja v majhni meri: promet v tistih krajih je še redek; redka naseljenost
5. ki je glede na določeno dejstvo tak, kakršnih je v določeni skupini malo: on je eden izmed redkih ljudi, ki mu je to uspelo; to vedo le redki posamezniki
// ki je tak, kakršnih je malo sploh: knjižnica hrani več redkih starih knjig; ta rastlina, žival je redka
6. ki se pojavlja v velikih časovnih presledkih: redki streli / njegovi obiski so postajali vse bolj redki / na redke čase se vidiva malokdaj, poredkoma
7. ki se malokdaj pojavi, ponovi: dočakati redek jubilej; taki prizori v sodobni dramatiki niso redki; izkoristiti redko priložnost / postreči z izbranimi, redkimi jedmi
// ki ima razmeroma majhno frekvenco: to so redki primeri; slovar vsebuje tudi redke besede
● ta človek je redkih besed zelo malo govori; preg. goste službe, redke suknje kdor zelo pogosto menjava delo, službe, revno živi
♦ les. redki les les z redkimi, širokimi letnicami; metal. redke kovine kovine, ki se zaradi dragih postopkov pridobivanja redko uporabljajo
    rédko prisl.:
    redko prihaja k nam; redko obljudeni kraji; ekspr. redko redko se to zgodi
    rédki -a -o sam.:
    le redki to razumejo; jesti kaj redkega; na redko mu piše; po redkem se vidita poredkoma
SSKJ²
redemptoríst -a m (ȋ)
rel. član reda, ki se ukvarja zlasti z misijoni, verskimi prireditvami:
SSKJ²
réden -dna -o prid., rédnejši (ẹ́ ẹ̄)
1. ki se ujema, je v skladu s predpisi, načrti in je določen vnaprej: redne in dodatne delovne obveznosti; reden in izreden / redni delovni čas z zakonom določen polni delovni čas; redni letni dopust / poskusil bom urediti stvar najprej po redni poti
// ki se ujema, je v skladu s predpisi, pravili in se ponavlja ob določenem času, v določenih časovnih presledkih: jutri imamo redni letni zbor / redne letalske, prometne zveze / redni in posebni vlaki / redna izdaja, knjižna zbirka
2. ki ima s splošno veljavnimi predpisi, pravili določen status, pravni položaj: redni član društva; redni študent / redni član akademije akademik najvišje stopnje; redni profesor univerzitetni predavatelj najvišje stopnje
3. ki je tak, kot se pričakuje, mora biti: veter je močno oviral reden potek tekmovanja
4. ki se ponavlja ob določenem času, v določenih časovnih presledkih: redni dnevni sprehod; redna radijska oddaja; redno čiščenje zob; sprva slučajna srečanja so postajala vse bolj redna
// ki se ponavlja brez izostankov, preskokov: zahtevati redno dostavo časopisa; reden in nereden
5. ki dela kaj v enakomerno se ponavljajočih, sorazmerno kratkih časovnih obdobjih: redni bralci knjig; on je v tej hiši reden gost
6. ki ima, kaže smisel za red: redni učenci; reden in nereden / redno življenje
7. stalno organiziran in označen po zahtevah mednarodnega prava: v boju proti upornikom so sodelovale tudi redne čete; priznati partizane kot redno vojsko / redni diplomatski odnosi diplomatski odnosi, ki jih vzdržujejo stalne diplomatske misije
♦ min. redni žarek žarek, ki ima v kristalu v vseh smereh isto hitrost; pravn. sprejeti zakon po rednem postopku po postopku v več stopnjah, določenih z zakonom; redna likvidacija likvidacija, ko delovna organizacija ne izpolnjuje več z zakonom predpisanih pogojev za opravljanje dejavnosti; redna sodišča sodišča, ki odločajo predvsem v civilnih in kazenskih zadevah; redna pravna sredstva pravna sredstva, dovoljena proti sodnim odločbam, ki (še) niso pravnomočne; šol. redni izpitni rok; šport. v rednem času se je tekma končala neodločeno
    rédno prisl.:
    revija izhaja redno; ta bolezen se redno konča s smrtjo; ekspr. redno odhaja na počitnice v hribe; po kosilu redno pijejo kavo; redno ali izredno študirati
    ●     zastar. niti redno se ni poslovil, tako se mu je mudilo primerno, kot zahteva vljudnost; redno se zaposliti za nedoločen čas in s polnim delovnim časom; zastar. redno zasajene trte v urejenih, ravnih vrstah
SSKJ²
redeník -a m (í)
voj. žarg. trak iz nabojev, spojenih z gibljivimi členki; nabojnik: mitraljezec z redenikom čez prsi
SSKJ²
redigíranje -a s (ȋ)
glagolnik od redigirati: redigiranje zbornika / končati redigiranje; redigiranje formulacije
SSKJ²
redigírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. delati, da dobi objavi namenjeno besedilo, gradivo ustrezno obliko, razporeditev; urejati: redigirati radijska poročila; redigirati zbornik
2. delati, da dobi kako besedilo vsebinsko, jezikovno ustreznejšo obliko; spreminjati, popravljati: redigirati govor, pogodbo; Prešeren je redigiral nekaj ljudskih pesmi / redigirati jezik, ločila
♦ jezikosl. redigirati geslo za objavo v slovarju ga pomensko, oblikovno, stilno razčlenjevati v pisni obliki, urejati
    redigíran -a -o:
    redigiran članek, pravilnik
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
redílen -lna -o prid., redílnejši (ȋ)
1. ki redi, debeli: redilna hrana; ta jed je preveč redilna
2. zastar. hranljiv: redilne snovi v sadju; mleko je zelo redilno
SSKJ²
redílnost -i ž (ȋ)
lastnost, značilnost redilnega: velika redilnost močnatih jedi / zastar. redilnost mleka hranljivost
SSKJ²
redílo -a s (í)
1. snov, hrana, ki redi, debeli: to je dobro redilo
2. zastar. hranilo: beljakovine, maščobe in druga redila
SSKJ²
redingót -a m (ọ̑)
obl. v pasu zožen, prerezan plašč brez pasu: nositi, obleči redingot; črn redingot; v prid. rabi: redingot plašč
SSKJ²
redingóta -e ž (ọ̑)
knjiž. redingot: obleči redingoto
SSKJ²
rédis -- v prid. rabi (ẹ̑)
teh., v zvezi redis pero pero s ploščato okroglo konico za pisanje, risanje s tušem: risati z redis peresom
SSKJ²
rèdistribúcija -e ž (ȅ-ú)
knjiž. prerazdelitev: redistribucija sredstev / redistribucija funkcij, oblasti
SSKJ²
redíšče -a s (í)
zastar. gojišče: redišče fazanov
SSKJ²
redítelj1 -a m (ȋ)
1. kdor skrbi za red, disciplino, zlasti na kaki prireditvi: reditelji z rdečimi trakovi na rokavih so usmerjali množico; kinematografsko podjetje zaposli več rediteljev; reditelj na parkirnem prostoru, v gledališču
// šol. učenec, ki skrbi za red, čistočo v razredu: reditelj je pobrisal tablo in prezračil razred
2. zastar. organizator, vodja1: reditelj maškarade, veselice / dvorni reditelj ceremoniar
SSKJ²
redítelj2 -a m (ȋ)
star. rednik, hranilec2: reditelj družine / reditelj sirote rejnik / konjski reditelj konjerejec
SSKJ²
redíteljica1 -e ž (ȋ)
ženska, ki skrbi za red, disciplino, zlasti na kaki prireditvi: rediteljica v kinu; reditelji in rediteljice pri demonstrativnem pohodu
// šol. učenka, ki skrbi za red, čistočo v razredu: rediteljica je povedala učitelju, katerih učencev ni
SSKJ²
redíteljica2 -e ž (ȋ)
star. rednica, hranilka: sestra je bila njihova rediteljica / prodati so morali kravo, edino rediteljico družine / rediteljica sirote rejnica
SSKJ²
redíteljski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na reditelje: rediteljska služba / učenec ni izpolnil svojih rediteljskih dolžnosti
SSKJ²
redíti1 -ím nedov., tudi rédi (ī í)
1. načrtno se ukvarjati z živalmi, zlasti v gospodarske namene: rediti govedo, konje, prašiče; v hribovitih krajih redijo ovce; rediti piščance za zakol / redili so nekaj krav in konja; telička bodo redili in ne prodali
2. načrtno krmiti žival, da bi se zredila; pitati: mesec dni pred zakolom so prašiča začeli rediti
3. delati (bolj) debelo: breje živali ne smemo preveč rediti / kruh, sladkor redi
4. ekspr. preživljati, vzdrževati: s temi dohodki lahko redi ženo in otroke; dela naj, dovolj dolgo so ga drugi redili / ta kmetija brez hudega dela redi družino
5. zastar. hraniti2, krmiti1: rediti rake z mesom; sebe sta slabo redila, a še slabše konja
● star. pravijo, da vino redi kri ugodno vpliva na kri; ekspr. rediti gada na prsih, na srcu izkazovati dobrote človeku, ki je dobrotniku nehvaležen, sovražen; ekspr. nima drugega dela, kot da si redi trebušček veliko, z užitkom jé; ekspr. sedel je v zaporu in redil uši imel
    redíti se 
    1. postajati (bolj) debel: zaradi dobre hrane in sedenja se redi; preveč, zelo se redi / nar. če bo deževalo, se bo krompir redil debelil
    2. star. rasti, razvijati se: postrvi se najbolje redijo v čisti vodi; telička sta ostala živa in se dobro redila
    ●     ekspr. ne boš se redil od dela drugih bogatel
    rejèn -êna -o:
    v voz je bil vprežen par rejenih konj; majhen rejen moški; s koruzo rejeni prašiči
    ●     ekspr. nositi rejene nahrbtnike zelo polne; ekspr. imeti rejeno denarnico imeti veliko denarja
SSKJ²
redíti2 -ím nedov., rejèn in redèn (ī í)
zastar. razvrščati, razporejati: rediti kosce
SSKJ²
redívo -a s (í)
knjiž. hranilne snovi: ker je rediva dosti, se zarodek razvije do končne stopnje / jajčno redivo
SSKJ²
rêdkev -kve ž (é)
kulturna rastlina z velikimi listi ali njen omeseneli podzemeljski del črne barve in ostrega okusa: opleti, sejati redkev / naribati redkev / redkev v solati / črna redkev
♦ bot. njivska redkev rastlina z belimi ali rumenimi cveti in črtalastimi plodovi, Raphanus raphanistrum
SSKJ²
redko... ali rédko... prvi del zloženk (ẹ́)
nanašajoč se na redek: redkobesednež, redkodlak; redkokdo
SSKJ²
redkobeséden -dna -o prid. (ẹ̑)
ki nerad govori, pripoveduje: redkobeseden človek; postal je redkobeseden
SSKJ²
redkobesédnež -a m (ẹ̑)
ekspr. redkobeseden človek: redkobesednež se je nazadnje razgovoril; bil je redkobesednež in čudak
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
redkobesédnost -i ž (ẹ̑)
lastnost, značilnost redkobesednega človeka: njegova redkobesednost je splošno znana / ženina redkobesednost je kazala, da je užaljena
SSKJ²
redkocvéten -tna -o prid. (ẹ̑)
knjiž. ki ima redke cvete: redkocvetni mandljevci
♦ bot. redkocvetna spominčica spominčica z nekaj cveti v socvetju, Myosotis sparsiflora
SSKJ²
rédkokàm prisl. (ẹ́-ȁ)
izraža zelo majhno število nedoločenih, poljubnih krajev, v katere je dejanje usmerjeno ali jih doseže: redkokam gre
SSKJ²
rédkokatéri -a -o zaim. (ẹ́-ẹ̄)
malokateri: redkokatera dežela ima toliko lepot; sam.: le redkokateri se ga je še spominjal
SSKJ²
rédkokdàj prisl. (ẹ́-ȁ)
izraža majhno število ponovitev v nedoločenem, poljubnem času: redkokdaj je doma; redkokdaj mu kaj odreče
● bil je dobre volje kakor redkokdaj zelo
SSKJ²
rédkokdó rédkokóga zaim. (ẹ́-ọ̄)
izraža zelo majhno število nedoločenih, poljubnih oseb: redkokdo pozna to rastlino; njegova glasba je redkokomu všeč
● govoriti zna kakor redkokdo zelo dobro
SSKJ²
rédkokjé prisl. (ẹ́-ẹ̄)
izraža, da se dejanje dogaja na precej majhnem številu nedoločenih, poljubnih krajev: redkokje se tako dobro počuti kot pri njih
● tam je zadovoljna kakor redkokje zelo
SSKJ²
rédkokrat prisl. (ẹ́)
star. malokrat, malokdaj: redkokrat pride domov
SSKJ²
redkolás in redkolàs -ása -o prid. (ȃ; ȁ á)
knjiž. ki ima redke lase: redkolas človek / redkolasa glava
SSKJ²
rédkoma prisl. (ẹ̄)
knjiž. redko, poredkoma: le redkoma je prihajal k njim
SSKJ²
rédkost tudi redkóst -i ž (ẹ́; ọ̑)
1. pojav ali dejstvo, da je kaj redko: tak pojav je precejšnja redkost; redkost teh izdelkov v prodaji
2. redek predmet, pojav: na dražbi bo tudi nekaj redkosti / bibliofilska, knjižna, muzejska redkost
3. lastnost, značilnost redkega: redkost sita
SSKJ²
rédkosten -tna -o prid. (ẹ́)
knjiž. redek: pohištvo iz dragocenega in redkostnega lesa
SSKJ²
redkozób -a -o prid. (ọ̑ ọ̄)
knjiž. ki ima redke zobe: redkozob človek / glavnik je že redkozob
SSKJ²
redkozóbec -bca m (ọ̑)
nav. mn., zool. južnoameriški sesalci z zakrnelim zobovjem ali brez zob, Edentata:
SSKJ²
rêdkvica -e ž (é)
kulturna rastlina z manjšimi listi ali njen omeseneli podzemeljski del rdeče barve in ostrega okusa: puliti, sejati redkvico / obložiti jed z narezano redkvico / rdeča redkvica
SSKJ²
rêdkvičen -čna -o prid. (é)
nanašajoč se na redkvico: redkvično seme / redkvična solata
SSKJ²
redníca -e ž (í)
ženska, ki preživlja koga, skrbi za koga: rednica družine / ekspr. kmetova rednica je zemlja
● star. rednica sirote rejnica
SSKJ²
redník -a m (í)
kdor preživlja koga, skrbi za koga: biti edini rednik svoje matere; rednik družine / ekspr. Nil je bil rednik Egipta
● star. ni imel očeta, le rednika rejnika
♦ čeb. čebelja družina, ki oskrbuje dodane ličinke
SSKJ²
redníštvo -a s (ȋ)
preživljanje koga, skrb za koga: zaradi dolgoletnega redništva ga je imel za očeta
● star. občina je podpirala redništvo rejništvo
SSKJ²
rédnost -i ž (ẹ́)
lastnost, značilnost rednega: sneg ovira rednost prometa / rednost plačevanja davkov / rednost dostave pošte je vzorna / občudovati prijateljevo rednost / navaditi otroka na rednost red
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
rédoks -- v prid. rabi (ẹ̑)
kem. redukcijski in oksidacijski hkrati: redoks reakcija / redoks sistem
SSKJ²
redoljúb -a m (ȗ)
knjiž. kdor ljubi red: mož je velik redoljub
SSKJ²
redoljúben -bna -o prid. (ú ū)
ki ljubi red: redoljuben človek; bodi redoljuben
SSKJ²
redoljúbje -a s (ȗ)
knjiž. ljubezen do reda: pretiravati v redoljubju
SSKJ²
redoljúbnost -i ž (ú)
lastnost redoljubnega človeka: vsi poznajo njegovo redoljubnost; delavnost in redoljubnost
SSKJ²
rédoma prisl. (ẹ̄)
knjiž. redno: redoma se je udeleževal posvetov
// ponavadi, večinoma: ljudske pesmi so se redoma pele po spominu
SSKJ²
rédos -a m (ẹ̄)
nar. vzhodnoštajersko reta
SSKJ²
redosêja -e ž (ȇ)
nar. štajersko reta: omlateno žito so čistili z redosejo
♦ agr. premikajoča se mreža pri vejalniku, kombajnu za čiščenje zrnja
SSKJ²
redosléd -a m (ẹ̑)
zastar. vrstni red: redosled dogodkov
SSKJ²
rédov -a m (ẹ̑)
zastar. navadni vojak: vojsko je služil kot redov
SSKJ²
redoválen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na redovanje: redovalni kriteriji / redovalna konferenca konferenca učiteljskega zbora ob koncu vsakega četrtletja o učnih uspehih in vedenju učencev
SSKJ²
redoválnica -e ž (ȃ)
šol. uradna knjiga, v katero se vpisujejo ocene učencev določenega razreda, skupine: vpisovati ocene v redovalnico; dnevnik in redovalnica / žepna redovalnica učiteljeva beležnica za vpisovanje ocen
SSKJ²
redovánje -a s (ȃ)
glagolnik od redovati: redovanje pisne naloge / redovanje učencev
SSKJ²
redováti -újem nedov. in dov. (á ȗ)
šol. dajati ocene; ocenjevati: redovati učence; dobro, slabo redovati / redovati domače naloge
SSKJ²
redôven1 -vna -o prid. (ȏ)
nanašajoč se na samostanski, verski red: redovni predstojnik, sobrat / redovna obleka
SSKJ²
redôven2 -vna -o prid. (ō)
zastar. reden, pravilen: redoven razvoj
SSKJ²
redôven3 in rédoven -vna -o prid. (ȏ; ẹ̑)
šport., v zvezi redovne vaje vaje v enotnem korakanju, ravni in napeti drži in spreminjanju razporeditve za javno nastopanje:
SSKJ²
redovít -a -o prid. (ȋ) zastar.
1. redoljuben, reden: redovit človek / redovito življenje
2. reden, stalen: v teh krajih so poplave redovite
3. reden, pravilen: pojavljati se v redovitih presledkih / redovito gibanje nebesnih teles
    redovíto prisl.:
    redovito obiskovati; take stvari se redovito pozabljajo
SSKJ²
redovítost -i ž (ȋ) zastar.
1. redoljubnost, rednost: zaradi sposobnosti in redovitosti je kmalu dobil drugo delo
2. rednost, stalnost: redovitost poplav / odkriti redovitost v navidezni zmedenosti red, urejenost
SSKJ²
redôvje1 -a s (ȏ)
ekspr. redi1, odlikovanja: redovje na prsih
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
redôvje2 -a s (ȏ)
nar. redi, vrste (trave): raztrositi redovje / trava leži v redovju
SSKJ²
redôvnica1 -e ž (ȏ)
članica samostanskega, verskega reda: postati redovnica; obleke redovnic
SSKJ²
redovníca2 -e ž (í)
nar. zahodno red2: raztrositi redovnice
SSKJ²
redôvnik -a m (ȏ)
član samostanskega, verskega reda: postati redovnik; frančiškani, kartuzijani in drugi redovniki
SSKJ²
redôvniški -a -o prid. (ȏ)
nanašajoč se na redovnike: redovniški poklic / redovniška obleka
SSKJ²
redôvništvo -a s (ȏ)
1. obstoj, dejavnost redovnikov: zgodovina redovništva
// redovniški poklic: odločiti se za redovništvo
2. redovniki: dejavnost redovništva
SSKJ²
reducènt -ênta tudi -énta m (ȅ é, ẹ́)
kem. element ali spojina, ki oddaja elektrone drugemu elementu ali spojini: vodik, natrij, ogljikov oksid in drugi reducenti
♦ metal. snov, ki odvzema kisik kovinskim oksidom
SSKJ²
reducíranec -nca m (ȋ)
nekdaj delavec, odpuščen zaradi zmanjšanja števila zaposlenih: reduciranec išče službo
SSKJ²
reducíranje -a s (ȋ)
glagolnik od reducirati: reduciranje uvoza / reduciranje besedila / reduciranje pojavov na splošne zakone
SSKJ²
reducírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. narediti, povzročiti, da postane kaj manjše
a) glede na količino, število; zmanjšati, omejiti: reducirati izdatke, uvoz; reducirati na najmanjšo mero; tlak se reducira z ventilom / reducirati vojaštvo / reducirati besedilo skrajšati
b) glede na možni razpon: reducirati moč, vpliv koga
2. narediti, povzročiti, da ima kdo česa manj; omejiti, odvzeti: reducirati elektriko, hrano
3. v zvezi z na narediti, da kako dejanje, dejavnost obsega samo to, kar nakazuje določilo, omejiti: svoja raziskovanja je reduciral na žuželke / govornik je vseh pet problemov reduciral na enega samega; življenje se ne da reducirati na mehaniko
4. kem. oddati kakemu elementu ali spojini elektrone: ogljik reducira bakrov oksid; reducirati in oksidirati
// metal. odvzeti kisik kovinskim oksidom: v plavžu reducirati železovo rudo / reducirati do železa, v železo
● nekdaj reducirati koga odpustiti ga zaradi zmanjšanja števila zaposlenih
♦ jezikosl. reducirati samoglasnike izgovoriti jih brez kake izgovorne prvine ali jih opustiti; mat. reducirati izraz, enačbo spremeniti izraz, enačbo v poenostavljeno obliko; meteor. reducirati vrednost pritiska na morsko gladino preračunati z merjenjem ugotovljeno vrednost pritiska v ustrezno vrednost glede na morsko gladino
    reducírati se kem.
    sprejeti elektrone od kakega elementa ali spojine: v tej reakciji se je žveplo oksidiralo in dušik reduciral
    // metal. z oddajanjem kisika preiti iz kovinskega oksida v kovino: reducirati se v železo
    reducíran -a -o:
    reducirani samoglasniki
SSKJ²
reducíren -rna -o prid. (ȋ)
1. teh. s katerim se kaj reducira: reducirna naprava / reducirni ventil ventil, ki omogoča na odjemni strani stalno enak znižan tlak plina, pare
2. knjiž. redukcijski: reducirna atmosfera / pridobivati svinec iz oksidnih spojin z reducirnim praženjem
SSKJ²
redúkcija -e ž (ú)
glagolnik od reducirati: redukcija izdatkov; redukcija uvoza na najmanjšo mero / redukcija zaposlenih / zaradi redukcije električnega toka dela niso končali / upirati se redukciji človeka na kakršnokoli shemo / redukcija silicijevega dioksida; redukcija in oksidacija / redukcija rude; redukcija s koksom / redukcija samoglasnikov / moderna vokalna redukcija
● knjiž. predmeti na sliki niso posnetki stvari, temveč shematične redukcije reducirane oblike
SSKJ²
redukcíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na redukcijo: redukcijski ukrepi / redukcijska lista porabnikov elektrike / redukcijski proces; oksidacijski in redukcijski / pridobivati svinec iz oksidnih spojin z redukcijskim taljenjem
♦ biol. redukcijska delitev delitev celic, pri kateri se zmanjša število kromosomov na polovico; metal. redukcijska peč; teh. redukcijski kos kos, s katerim se priključi cev manjšega premera na cev večjega premera; redukcijski plamen plamen, ki preprečuje oksidacijo; redukcijski ventil ventil, ki omogoča na odjemni strani stalno enak znižan tlak plina, pare
SSKJ²
redukcionízem -zma m (ī)
knjiž. enostranska, ozka obravnava problemov: njegov redukcionizem me moti
♦ filoz. redukcionizem proučevanje in razlaganje pojavov z metodami in zakonitostmi ene vede; sociološki redukcionizem
SSKJ²
reduktibílen -lna -o prid. (ȋ)
knjiž. ki se da speljati na nižjo logično ravnino: to pravilo je reduktibilno
SSKJ²
reduktíven -vna -o prid. (ȋ)
kem. ki oddaja elektrone: reduktivni plini; ta atmosfera je reduktivna; reduktiven in oksidativen
// metal. nanašajoč se na odvzemanje kisika kovinskim oksidom: reduktivne snovi / reduktivno taljenje
♦ teh. reduktivni plamen redukcijski plamen
SSKJ²
redúktor -ja m (ú)
strojn. naprava, ki omogoča spreminjanje števila vrtljajev gnane in gonilne gredi v nespremenljivem razmerju: vstaviti reduktor; zamenjati olje v reduktorju / enostopenjski, dvostopenjski reduktor
SSKJ²
redundánca -e ž (ȃ)
jezikosl., mat. lastnost znaka, sistema znakov, da prenaša določeno obvestilo z več znaki, prvinami, kot je nujno potrebno: redundanca povečuje verjetnost pravilnega razumevanja informacije
SSKJ²
redundánten -tna -o prid. (ȃ)
jezikosl., mat. ki prenaša določeno obvestilo z več znaki, prvinami, kot je nujno potrebno: redundantno obvestilo
SSKJ²
reduplikácija -e ž (á)
jezikosl., lit. podvojitev: reduplikacija besede, korena
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
redúta -e ž (ȗ) nekdaj
1. poslopje, prostor za slavnostne prireditve, ples: plesati v reduti; reduta in kazina
// ples, pri katerem nosijo plesalci maske: udeležiti se redute; pustna reduta
2. voj. utrdba v obliki mnogokotnika z dvema jarkoma in vmesnim nasipom: streljati iz redute
// najbolj utrjeni del utrdbe, pripravljen za samostojno obrambo: končno so zavzeli še reduto / reduta utrdbe
SSKJ²
redúten -tna -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na reduto: redutna dvorana / redutna palača
SSKJ²
rèedukácija -e ž (ȅ-á)
ped., psih. vzgoja, usposabljanje, s katerim se ponovno pridobijo normalne spretnosti, sposobnosti, značajske lastnosti, ponovna vzgoja: ukvarjati se z reedukacijo; reedukacija amputiranca
SSKJ²
rèekspedícija -e ž (ȅ-í)
žel. ponovna odprema blaga brez prekladanja: plačati odškodnino za reekspedicijo
SSKJ²
rèekspórt -a m (ȅ-ọ̑)
ekon. izvoz uvoženega blaga: ukvarjati se z reeksportom; podjetje za reeksport
SSKJ²
rèelegírati -am dov. in nedov. (ȅ-ȋ)
ponovno izbrati za opravljanje razpisanih del in nalog z volitvami, ponovno izvoliti: reelegirati univerzitetnega učitelja
SSKJ²
rèelékcija -e ž (ȅ-ẹ́)
ponoven izbor za opravljanje razpisanih del in nalog z volitvami, ponovna izvolitev: reelekcija direktorja, sodnikov / čez eno leto bo imel drugo reelekcijo
SSKJ²
rèelekcíjski tudi rèelékcijski -a -o prid. (ȅ-ȋ; ȅ-ẹ́)
nanašajoč se na reelekcijo: reelekcijski postopek / reelekcijski razpis
SSKJ²
rèeskónt -a m (ȅ-ọ̑)
fin. medbančni nakup, prodaja nedospele terjatve, zlasti menične, z odbitkom obresti: reeskont menice
// obresti, ki se odbijejo pri medbančnem nakupu nedospele terjatve, zlasti menične:
SSKJ²
rèeskontírati -am dov. in nedov. (ȅ-ȋ)
fin. kupiti, prodati nedospelo terjatev, zlasti menično, z odbitkom obresti pri terjatvah med bankami: reeskontirati menico
SSKJ²
rèevangelizácija -e ž (ȅ-á)
ponovna evangelizacija: razpravljati o reevangelizaciji; reevangelizacija dežele, družbe, katolištva / poskus, projekt reevangelizacije; pogoji, sredstva za reevangelizacijo
SSKJ²
refektórij -a m (ọ́)
knjiž. jedilnica, zlasti v samostanu: opat ga je povabil v refektorij
SSKJ²
referát -a m (ȃ)
1. govornemu podajanju namenjeno besedilo
a) ki obravnava vsebinsko zaokroženo strokovno snov, predavanje: prebrati, sestaviti referat; referat o novih virih energije; referat in koreferat / imeti, podati referat
b) ki seznanja koga, navadno uradno, z določenim dogajanjem, stanjem, poročilo: referat o političnem položaju v državi
// govorno podajanje takega besedila: referati so trajali največ dvajset minut; po referatu je bila razprava
2. šol. sestavek, ki ga učenec napiše za vajo v obravnavanju kakega vprašanja: učenci so morali napisati po en referat na leto / razdeliti študentom referate teme, naslove zanje
3. najmanjša notranja organizacijska enota uprave, ustanove, podjetja, ki opravlja določeno dejavnost v okviru celote: ustanoviti, voditi referat; kulturni, organizacijski referat; referat za reklamo; oddelek, odsek in referat / referat za dodiplomski, podiplomski študij; referat za študentske zadeve
SSKJ²
referatíven -vna -o prid. (ȋ)
knjiž. ki temelji na poročanju (o čem); poročevalen: referativni članki / referativno podajanje dogajanja v romanu poročevalsko
SSKJ²
referénca -e ž (ẹ̑) knjiž.
1. kar je s čim v določeni soodvisni povezanosti: obravnavati problem izseljenstva in njegove reference
2. nav. mn. priporočilo: biti brez referenc / ta uspeh bo pomagal našemu izvozu do primernih referenc
♦ biblio. v knjigi, članku točno navedeni podatki o kakem drugem besedilu, ki se omenja, na katero se sklicuje; jezikosl. odnos med jezikovnim znakom in predmetom, dogodkom, na katerega se znak nanaša; rač., nekdaj kar na osnovi primerjanja usmerja delovanje računalnika
SSKJ²
referénčen -čna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na referenco: načelo strpnosti zahteva, da vrednote ocenjujemo znotraj njihovih referenčnih okvirov / na koncu članka je naveden obsežen referenčni seznam / referenčni podatki, programi
♦ soc. referenčna skupina skupina, po kateri se kdo, ki ne pripada tej skupini, zgleduje, ravna
SSKJ²
referendár -ja m (á)
star. pripravnik za pravniški poklic: sodni referendar
SSKJ²
referéndum -a m (ẹ̑)
glasovanje prebivalcev določenega ozemlja ali članov določenega kolektiva o sprejetju ali odklonitvi pomembnega zakona, predloga: izvesti, razpisati referendum; zakonodajni referendum / referendum o zakonu o igrah na srečo
SSKJ²
referéndumski -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na referendum: referendumski izid, rezultat; referendumska pobuda; referendumska zakonodaja; referendumsko vprašanje / referendumsko območje / referendumski molk prepoved predvolilne propagande, navadno dan pred referendumom
SSKJ²
referènt -ênta tudi -énta m (ȅ é, ẹ́)
1. kdor ima, pripravi referat; predavatelj, poročevalec1: referent je razčlenil položaj v gospodarstvu; poslušati, predstaviti referenta; referent na strokovnem posvetovanju; glavni referent in koreferent / ker je eden od referentov zbolel, bo njegov referat prebral predsednik
● knjiž. vsaka skupina učencev je izbrala svojega zapisnikarja in referenta poročevalca
2. navadno s prilastkom kdor samostojno vodi, opravlja delo, ki predstavlja zaključeno celoto: referent na občini, v tovarni / davčni, nabavni, pravni referent; referent za posojila, turizem
// kdor je v kaki skupini, skupnosti določen, izbran, da vodi, organizira kako dejavnost: izvoliti za referenta; kulturni, sanitetni referent; referent v brigadi
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
referêntka tudi referéntka -e ž (ē; ẹ̄)
1. ženska, ki ima, pripravi referat; predavateljica, poročevalka: referentka na strokovnem zborovanju
2. navadno s prilastkom ženska, ki samostojno vodi, opravlja delo, ki predstavlja zaključeno celoto: občinska referentka / prodajna referentka
// ženska, ki je v kaki skupini, skupnosti določen, izbran, da vodi, organizira kako dejavnost: kulturna referentka; referentka za družbene dejavnosti
SSKJ²
referêntski tudi referéntski -a -o prid. (ē; ẹ̄)
nanašajoč se na referente: referentski honorar / referentsko mesto na občini
SSKJ²
referírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. ustno poročati: referirati nadrejenemu; referirati o nesreči
● ekspr. novice je referirala prijateljici povedala
2. imeti, pripraviti referat; predavati, poročati1: na zborovanju zgodovinarjev referirati o kmečkih uporih / predsednik je referiral o nalogah društva v prihodnjem letu
SSKJ²
refléks -a m (ẹ̑)
1. nehoten odgovor organizma na dražljaj: izzvati refleks; refleks mišice, žleze; meriti hitrost refleksa
● ekspr. imeti dober refleks biti sposoben zelo hitro odgovoriti, reagirati na kaj
2. knjiž. kar je vidno, se kaže na površini česa v zmanjšani svetlobni moči; odsev: gledati reflekse luči na vodi
// izraz, odraz: njegovo stališče je refleks javnega mnenja; ta pesem je refleks trenutnega razpoloženja / v Cankarjevi prozi so opazni refleksi krščanske tradicije sledovi, vplivi
3. jezikosl. glas kot pojavna oblika določenega drugega, razvojno predhodnega glasu: refleksi jata, nosnika
♦ biol. brezpogojni refleks nehotna, prirojena reakcija na dražljaj brez sodelovanja velikih možganov; obrambni refleks pri katerem se organizem z zelo hitrim gibom brani grozečih poškodb; pogojni refleks pridobljena reakcija na dražljaj s sodelovanjem velikih možganov; fot. refleks na fotografiji svetlobna lisa, nastala zaradi odboja svetlobe; med. kolenski refleks
SSKJ²
refléksen -sna -o prid. (ẹ̑)
1. nanašajoč se na refleks: refleksni gib / refleksno ravnanje / refleksna podoba drevesa na gladini reke
2. v zvezi refleksno steklo priprava, ki odbija svetlobo, če jo osvetli žaromet, avt. svetlobni odbojnik:
♦ anat. refleksni lok pot živčnega vzburjenja od čutila do organa, ki pri refleksu reagira; med. refleksni zastoj srca trenutni zastoj srca, ki je posledica določenega refleksa
    refléksno prisl.:
    refleksno ravnati
SSKJ²
refleksíja -e ž (ȋ)
1. premišljanje, razglabljanje: biti nagnjen k refleksiji; kritična refleksija; refleksija o družbenih razmerah / take refleksije so v romanu pogoste; filozofske, moralne, pesniške refleksije
2. odboj: refleksija valov
● rad bere refleksije miselno liriko; značilni ameriški refleksiji na komunizem sta strah in sovraštvo reakciji
♦ filoz. usmerjanje zavesti mislečega osebka na lastne misli in sebe
SSKJ²
refleksíjski -a -o prid. (ȋ)
1. nanašajoč se na refleksijo, premišljanje: v umetnikovem delu prednjačijo ponotranjene vizualizacije refleksijske zatopljenosti
2. nanašajoč se na odboj, refleksijo; odbojen: posebne refleksijske folije odbijejo do 93 odstotkov sončnega sevanja; refleksijska ploskev
SSKJ²
refleksíven -vna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na refleksijo: pot do spoznanja bistva ni čutna, ampak refleksivna
♦ filoz. refleksivna zavest zavest, usmerjena na samo sebe; jezikosl. refleksivni glagoli povratni glagoli; lit. refleksivna lirika miselna lirika; mat. refleksivna relacija relacija, pri kateri je vsak element množice enak samemu sebi
SSKJ²
refleksívnost -i ž (ȋ)
lastnost, značilnost refleksivnega: refleksivnost teksta / delo dokazuje piščevo refleksivnost nagnjenje k premišljanju, razglabljanju
SSKJ²
refléksnocónski -a -o prid. (ẹ̑-ọ̑)
nanašajoč se na refleksne cone: refleksnoconska masaža stopal
SSKJ²
refleksológ -a m (ọ̑)
strokovnjak za refleksologijo: dober, izkušen refleksolog; obisk, posvet pri refleksologu / združenje refleksologov
SSKJ²
refleksologíja -e ž (ȋ)
veda o refleksnih conah in zdravljenju z masažo teh con: osnove, tečaj refleksologije; predavanje o refleksologiji; refleksologija in akupunktura / diagnostika, zdravljenje s refleksologijo
SSKJ²
refleksológinja -e ž (ọ̑)
strokovnjakinja za refleksologijo: izkušena maserka in refleksologinja
SSKJ²
refléksoterapévt -a m (ẹ̑-ẹ̑)
strokovnjak za refleksoterapijo: izkušen refleksoterapevt; obisk pri refleksoterapevtu / društvo refleksoterapevtov; šolanje, usposabljanje za refleksoterapevta
SSKJ²
refléksoterapévtka -e ž (ẹ̑-ẹ̑)
strokovnjakinja za refleksoterapijo: priznana refleksoterapevtka; bioenergetičarka in refleksoterapevtka
SSKJ²
refléksoterapíja -e ž (ẹ̑-ȋ)
med. alternativna metoda zdravljenja z masažo refleksnih con: refleksoterapija stopal in dlani; učinki refleksoterapije; refleksoterapija in akupunktura / priročnik za refleksoterapijo
SSKJ²
reflektánt -a m (ā á)
knjiž. kdor si želi dobiti kaj; prosilec, kandidat: reflektanti naj oddajo prošnjo v tajništvu; reflektant za razpisano delovno mesto, stanovanje
● publ. naša delovna organizacija ni reflektant za take ljudi jih ne potrebuje
SSKJ²
reflektántka -e ž (ā)
knjiž. ženska, ki si želi dobiti kaj; prosilka, kandidatka: reflektantk za prosto delovno mesto je veliko
SSKJ²
reflektírati -am nedov. (ȋ) knjiž.
1. odbijati: reflektirati svetlobo, toploto; zvok se reflektira / na gladini jezera (se) reflektirajo hiše odsevajo
2. kazati, izražati: umetnost reflektira družbene in osebne spremembe; v zakonskih določbah se že reflektirajo novi odnosi / čas je prikazan v romanu samo toliko, kolikor reflektira v junakovi zavesti
3. v zvezi z na želeti si dobiti kaj: reflektirati na drugo delovno mesto, brezplačno oskrbo; reflektirati na splošno priznanje
● knjiž. reflektirati na njihov prihod je nesmiselno računati, zanašati se
    reflektíran -a -o:
    reflektirani valovi
    ♦     filoz. reflektirana zavest zavest, usmerjena na samo sebe
SSKJ²
reflektíven -vna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na refleksijo: pisal je reflektivno poezijo; reflektivno mišljenje / reflektiven zaslon; reflektivna površina
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
refléktor -ja m (ẹ́)
priprava z vbočenim zrcalom za odbijanje, usmerjanje svetlobe, ki jo daje v njej nameščen svetlobni vir, žaromet: obrniti, usmeriti reflektor; osvetljevati z reflektorjem; reflektorji v gledališču; žarnica v reflektorju / prižgati reflektor / avtomobilski reflektor
● ekspr. po dolgem času je igralec spet stopil pod reflektorje začel igrati v gledališču, filmih
// kar odbija svetlobo, toploto: uporabiti zrcalo kot reflektor; reflektor za toploto, zvok
♦ fiz. reflektor astronomski daljnogled s konkavnim zrcalom kot objektivom; med. čelni reflektor vbočeno ogledalo, ki se nosi na čelu, za odbijanje, usmerjanje svetlobe pri pregledovanju ušesa, nosu, grla; rad. reflektor del oddajne ali sprejemne antene za odklanjanje elektromagnetnih valov v zaželeno smer
SSKJ²
reflektóren -rna -o prid. (ọ̑)
knjiž. refleksen: reflektorni gibi / reflektorno ravnanje
    reflektórno prisl.:
    reflektorno kaj narediti
SSKJ²
reflektóričen -čna -o prid. (ọ́)
star. refleksen: reflektorični gibi
SSKJ²
refléktorski -a -o prid. (ẹ́)
nanašajoč se na reflektor: reflektorska zrcala / reflektorska razsvetlitev prizorišča
SSKJ²
refórma -e ž (ọ̑)
sprememba, spreminjanje:
a) sistema, ureditve česa: izvajati, zahtevati reformo; reforma koledarja, programa; reforme v cerkvi / publ. odkar je reforma, se je povečal izvoz / agrarna reforma razdelitev veleposesti med tiste, ki zemljo obdelujejo; gospodarska, šolska reforma
b) vsebine česa: reforma nauka / Lutrova prizadevanja za reformo katoliške vere
SSKJ²
reformácija -e ž (á)
1. versko in družbeno gibanje v 16. stoletju za reformiranje Katoliške cerkve, katoliške vere: v obdobju reformacije smo Slovenci dobili knjižni jezik; zgodovina reformacije / nemška, slovenska reformacija
// obdobje tega gibanja: reformacija traja skoraj celo šestnajsto stoletje
2. knjiž. reforma: začeti novo reformacijo šolstva
SSKJ²
reformacíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na reformacijo: reformacijske ideje / reformacijski pisatelji / reformacijsko gibanje / reformacijski gospodarski ukrepi reformni
♦ zgod. reformacijske komisije protireformacijske komisije
SSKJ²
reformátor -ja m (ȃ)
kdor kaj reformira: reformator pravopisa, šolstva / verski reformatorji / Primož Trubar in drugi reformatorji na Slovenskem protestanti
SSKJ²
reformátorski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na reformatorje ali reformiranje: reformatorske ideje, težnje / reformatorski postopek / reformatorska stranka / Luter in drugi reformatorski voditelji reformacijski
SSKJ²
reformátorstvo -a s (ȃ)
zavzemanje, prizadevanje za reformo česa: njegovo reformatorstvo vzbuja odpor / jezikovno, versko reformatorstvo / reformatorstvo socialnodemokratske stranke
SSKJ²
refórmen -mna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na reformo: reformni predpisi, ukrepi / reformno obdobje
♦ obl. reformna obleka okoli leta 1900 moderna obleka, ki je v primerjavi s predhodno modo bolj enostavna, udobna, praktična
SSKJ²
reformíranec -nca m (ȋ)
knjiž. pripadnik kake reformirane cerkve, zlasti protestant: katoličani in reformiranci / Luter, Melanchton in drugi reformiranci reformatorji
♦ rel. pripadnik reformirane cerkve
SSKJ²
reformíranje -a s (ȋ)
glagolnik od reformirati: reformiranje šolstva / reformiranje krščanstva
SSKJ²
reformírati -am dov. in nedov. (ȋ)
spremeniti:
a) sistem, ureditev česa: reformirati organizacijo; reformirati pravopis, cerkveni red; program so samo reformirali, ne pa sestavili novega preuredili / ekspr. reformirati samega sebe spremeniti
b) vsebino česa: protestanti so hoteli le reformirati krščanstvo
    reformíran -a -o:
    reformirano šolstvo
    ♦     rel. Reformirana cerkev protestantska cerkev, katere ustanovitelja sta Zwingli in Kalvin, in iz nje izhajajoče cerkve, cerkvene skupnosti
SSKJ²
reformíst -a m (ȋ)
pristaš reformizma: bil je odločen revolucionar, ne pa reformist / spor med reformisti in konservativci
SSKJ²
reformístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na reformiste ali reformizem: reformistična stranka; reformističen in radikalen / protestantsko reformistično gibanje
SSKJ²
reformízem -zma m (ī)
1. publ. zavzemanje, prizadevanje za reformo česa: poskusi reformizma v šolstvu
2. polit., nekdaj zavzemanje, prizadevanje za spremembo kapitalistične družbene ureditve v socialistično z reformami, ne pa z revolucijo: kritizirati reformizem; reformizem socialnodemokratskih strank; reformizem in oportunizem
SSKJ²
refórmski -a -o prid. (ọ̑) knjiž.
1. reformen: reformski gospodarski ukrepi
2. reformističen: reformska stranka
SSKJ²
refóšk -a m (ọ̑)
agr. trta z velikimi temno modrimi grozdi, ki se goji na Primorskem, v Istri: saditi refošk; vinogradi refoška
// kakovostno rdeče vino iz grozdja te trte: piti refošk; liter refoška
SSKJ²
refóško -a m (ọ̑)
knjiž. refošk
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
refrákcija -e ž (á)
fiz. pojav, da se spremeni smer valovanja pri prehodu v drugo snov; lom: refrakcija svetlobe; refrakcija zvoka
♦ astron. atmosferska refrakcija pojav, da se spremeni smer svetlobe pri prehodu skozi ozračje, zaradi česar so nebesna telesa navidezno višje nad obzorjem
SSKJ²
refraktáren -rna -o prid. (ȃ)
med. neobčutljiv: koža živali je za take dražljaje refraktarna / za to bolezen je refraktaren odporen, nedovzeten
SSKJ²
refraktométer -tra m (ẹ̄)
fiz. priprava za merjenje lomnega količnika: z refraktometrom izmeriti lomni količnik vode
SSKJ²
refráktor -ja m (á)
fiz. astronomski daljnogled, ki ima za objektiv lečo: opazovati zvezde z refraktorjem
SSKJ²
refrén -a m (ẹ̑)
1. lit. besedilo, ki se v pesmi redno ponavlja zlasti na koncu verza ali kitice, pripev: brati refren; refren Prešernove pesmi
♦ glasb. besedilo z melodijo, ki se v pesmi redno ponavlja zlasti na koncu verza ali kitice; pripev, odpev; fraza, ki se ponavlja na določenih mestih skladbe
2. ekspr., navadno s prilastkom kar se v govorjenju, besedilu pogosto ponavlja: njegov stalni refren je: nimam denarja / pil je ob neprestanem refrenu kletvic ponavljanju
SSKJ²
refrénski -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na refren: refrenski del pesmi / refrenski ritem
SSKJ²
refundácija -e ž (á)
ekon. povrnitev denarja, ki ga je kdo porabil, izplačal: refundacija stroškov
// povrnitev nepotrebne, v previsoki stopnji plačane dajatve: refundacija davka
SSKJ²
refundírati -am dov. in nedov. (ȋ)
ekon. povrniti denar, ki ga je kdo porabil, izplačal: refundirati potne stroške; refundirati delovni organizaciji osebne dohodke za delavce na vojaških vajah
// povrniti nepotrebne, v previsoki stopnji plačane dajatve: ker je podjetje izdelek izvozilo, so mu refundirali davek
SSKJ²
réga1 -e ž (ẹ́)
knjiž. reža: prekriti rego z letvico; rege med opekami, tramovi / rege v lesu razpoke, špranje
♦ grad. dilatacijska rega
SSKJ²
rêga2 tudi réga -e ž (ȇ; ẹ̑)
1. majhna zelena žaba, ki živi na drevju, travnikih: rega se je spet oglasila / zelena rega
2. ekspr. žaba: rege so poskakale v mlako
SSKJ²
rêga3 tudi réga medm. (ȇ; ẹ̑)
posnema glas žabe: iz mlake je bilo slišati: rega, rega, rega, kvak, kvak; sam.: žabe so se enakomerno oglašale s svojim rega
SSKJ²
regál1 -a m (ȃ)
kos pohištva, sestavljen iz polic, omaric, pritrjenih na steno, ogrodje: sestaviti regal; zložiti knjige v regale; kupiti regal za dnevno sobo / knjižni regal
♦ tisk. črkovni regal omara s črkovnjaki; v prid. rabi: regal omara
SSKJ²
regál2 -a m (ȃ)
zgod. vladarju ali državi pridržana pravica do vira dohodkov: oddati regal v zakup; dohodki iz regalov / tudi lov je bil kraljev regal / kovni, rudni regal izključna pravica vladarja ali države kovati denar, kopati rudo
SSKJ²
regálen1 -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na regal1: regalna polica / regalno pohištvo
SSKJ²
regálen2 -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na regal2: regalni dohodki / regalna pravica
SSKJ²
regálija -e ž (á)
1. nav. mn., knjiž. insignije: krona, žezlo in druge regalije
2. nekdaj cigara boljše kakovosti z imenom Regalitas: kaditi regalijo / havanske regalije
♦ zgod. kraljevi dohodki od regalij regalov
SSKJ²
réganje in rêganje -a s (ẹ̑; ȇ)
glagolnik od regati: reganje žab
SSKJ²
régast -a -o prid. (ẹ́)
knjiž. režast: regast pod / deblo z regasto skorjo razpokano
SSKJ²
regáta -e ž (ȃ)
tekmovanje v vožnji s čolni, jadrnicami: prirediti regato; zmagati na regati / jadralna, veslaška regata
SSKJ²
regáten -tna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na regato: regatna pravila
♦ šport. regatni čoln
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
rêgati -am tudi régati -am nedov. (ȇ; ẹ̑)
oglašati se z glasom rega: žabe spet regajo; regati in kvakati
    regajóč -a -e:
    regajoče žabe
SSKJ²
régelc -a [regəlc] m (ẹ̑)
nižje pog. predpis, pravilo: za to ni nobenih regelcev / delati po regelcih
SSKJ²
régelj -glja m (ẹ́)
bot. vodna ali močvirska rastlina s pernato deljenimi ali celimi listi in drobnimi belimi cveti, Lycopus:
SSKJ²
régeljc -a [regəljc] m (ẹ̑)
zool. divja raca z belo črto od oči do zatilja, Anas querquedula: iz ločja je zletela jata regeljcev; kreheljci in regeljci
SSKJ²
regenerácija -e ž (á)
glagolnik od regenerirati: regeneracija gozdov; proces regeneracije / sredstvo za regeneracijo las / regeneracija kavčuka / regeneracija kože, repa
● regeneracija fašizma v nekaterih državah ponovna oživitev, pojavitev; regeneracija nogometnega moštva pomladitev
SSKJ²
regeneracíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na regeneracijo: regeneracijski načrt za staro mestno jedro / regeneracijske naprave za zrak / deževnik ima veliko regeneracijsko sposobnost
SSKJ²
regenerát -a m (ȃ)
teh. snov, pridobljena z regeneracijo: predelovati odpadno gumo v regenerat; volneni regenerat
♦ biol. regenerirano tkivo
SSKJ²
regeneratíven -vna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na regeneracijo: regenerativni posegi v staro mestno jedro / regenerativna moč naroda / regenerativna sposobnost organizma
♦ metal. regenerativno kurjenje kurjenje, pri katerem vroči zgorevalni plini ogrevajo zrak, potreben za gorenje v peči; teh. turbina z regenerativnim gretjem gretjem z lastno odpadno toploto
SSKJ²
regenerátor -ja m (ȃ)
1. sredstvo za regeneriranje: ta preparat je dober regenerator las
2. teh. naprava za regeneriranje: zgraditi regenerator za vodo
3. knjiž. preroditelj: on je regenerator društvenega delovanja
♦ metal. naprava, ki omogoča izkoriščanje toplote dimnih plinov za ogrevanje v peč pritekajočega zraka, zgorevalnih plinov
SSKJ²
regenerírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. narediti, da kaj spet dobi ustrezne, zaželene lastnosti; obnoviti, poživiti: regenerirati mestno središče; regenerirati onesnaženo vodo / ta preparat regenerira lase / v spanju človek regenerira svoje moči za delo; duhovno, moralno se regenerirati se prenoviti
♦ teh. regenerirati odpadke; um. regenerirati sliko
2. narediti, povzročiti, da kaj na novo zraste, nastane: žival lovko hitro regenerira; koža se regenerira se obnovi / odtrgani del se regenerira v nov organizem
    regeneríran -a -o:
    regeneriran kavčuk; volna je regenerirana
SSKJ²
regènt -ênta tudi -énta m (ȅ é, ẹ́)
1. v monarhističnih državah kdor ima začasno funkcije, naloge vladarja, ki zaradi mladoletnosti, bolezni ne more vladati, namestnik: določiti mladoletnemu kralju regenta / eden od treh regentov je odstopil
2. zastar. vladar: prestolonaslednik je postal regent
SSKJ²
regêntinja tudi regéntinja -e ž (é; ẹ̄)
v monarhističnih državah ženska, ki ima začasno funkcije, naloge vladarja, ki zaradi mladoletnosti, bolezni ne more vladati: mati mladoletnega vladarja je postala regentinja / po kraljevi smrti je kraljica ostala regentinja
SSKJ²
regêntka tudi regéntka -e ž (ē; ẹ̄)
v monarhističnih državah ženska, ki ima začasno funkcije, naloge vladarja, ki zaradi mladoletnosti, bolezni ne more vladati: določiti slaboumnemu vladarju regentko
SSKJ²
regêntski tudi regéntski -a -o prid. (ē; ẹ̄)
nanašajoč se na regente ali regentstvo: regentsko obdobje / člani regentskega sveta
SSKJ²
regêntstvo tudi regéntstvo -a s (ē; ẹ̄)
1. v monarhističnih državah začasen organ s funkcijami, nalogami vladarja, ki zaradi mladoletnosti, bolezni ne more vladati, namestništvo: regentstvo je izdalo nov odlok / seja regentstva
// položaj, funkcija regenta: odpovedati se regentstvu
2. zastar. vladanje: v dobi regentstva tega vladarja se je država okrepila
SSKJ²
regést -a m, mn. tudi regésta s (ẹ̑)
knjiž. izvleček iz starih listin, spisov: objaviti regeste; zbirka regestov / objaviti zgodovinske vire v regestih
SSKJ²
regetáti -ám in -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́)
nar. vzhodno dreti se, kričati: srake so na ves glas regetale / soseda že ves dan regeta nad možem
● nar. vzhodno klopotci regetajo v vetru klopotajo, ropotajo
SSKJ²
reggae in rêgi -ja [rêgi] m (ȇ)
glasbena zvrst, za katero je značilna mešanica afriških, zahodnoevropskih, ameriških in predvsem jamajških glasbenih elementov z izrazitim poudarjanjem lahkih dob: iz zvočnikov se je zaslišal reggae; igrati, poslušati reggae; izvajalci, ljubitelji reggaeja; latino, soul in reggae / afriški, jamajški reggae; v prid. rabi: reggae festival, koncert; reggae ritmi; reggae glasba, skladba; reggae skupina, zasedba
SSKJ²
regi gl. reggae
SSKJ²
rêgica tudi régica -e ž (ȇ; ẹ̑)
manjšalnica od rega, žaba: na drevesu se je oglašala regica
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
régija -e ž (ẹ́) navadno s prilastkom
1. območje: razdeliti državo na pet regij; koroška, obalna regija / turistična, zdravstvena regija / celjska regija
2. anat. omejen del telesne površine, določen po organu, delu telesa ali kaki drugi značilnosti, predel: nosna, repna regija; regije na lobanji
SSKJ²
régijski -a -o prid. (ẹ́)
nanašajoč se na regijo: regijski center; regijski park; regijska bolnišnica; regijsko odlagališče smeti / regijsko tekmovanje
SSKJ²
regimènt -ênta m (ȅ é)
1. star. polk: poveljnik, štab regimenta / pehotni regiment
● sedemnajsti regiment v stari Avstriji pehotni polk, v katerem služijo vojsko vojaki iz Kranjske
2. ekspr., z rodilnikom velika količina, množina: imeti regiment sodelavcev / dobiti cel regiment nasvetov
SSKJ²
regimênten -tna -o prid. (ē) star.
1. polkoven: regimentni štab
2. odločen, oblasten1: ta ženska je zelo regimentna
● star. imeti regimentno bluzo zelo lepo
SSKJ²
regimêntski -a -o prid. (ē)
star. polkoven: regimentski poveljnik
SSKJ²
regína -e ž (ȋ)
nar. georgina: astre in regine že cvetijo
SSKJ²
región -a m (ọ̑)
knjiž., navadno s prilastkom območje: arhitekturne značilnosti določenega regiona / vloga Ljubljane in ljubljanskega regiona
SSKJ²
regionálec -lca m (ȃ)
1. prebivalec določene regije: vlada se je odločila bolj prisluhniti lokalcem in regionalcem
// kdor si prizadeva za koristi, uveljavitev določene regije: regionalci nočejo slepo sledili navodilom iz prestolnice; dejavnost regionalcev; položaj regionalcev v pogajanjih za državna sredstva
2. organizacija, podjetje, ki deluje predvsem v določeni regiji, na omejenem območju: letalski prevoznik je ostal regionalec; trg regionalcev / izhajanje regionalca regionalnega časopisa
// prevozno sredstvo, ki je namenjeno povezovanju predvsem določenih regij, omejenih območij: tudi tuji turisti pogosto uporabljajo regionalce; 100-sedežni regionalec / serija letal regionalcev
SSKJ²
regionálen -lna -o prid. (ȃ)
1. področen, območen: regionalno središče / regionalne zdravstvene skupnosti / regionalna cesta cesta, ki povezuje gospodarska območja v državi
♦ geogr. regionalna geografija geografija, ki obravnava zemeljsko površje po ozemeljskih enotah; petr. regionalna metamorfoza sprememba kamnin pod vplivom zvišanega pritiska in temperature; pravn. regionalni pakt pogodba, navadno obrambna, med dvema ali več državami določenega območja
2. pokrajinski, krajeven: regionalni izrazi; regionalne jedi / regionalna avtonomija
SSKJ²
regionalístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na regionalizem: regionalistične težnje / regionalistično pesništvo
SSKJ²
regionalizácija -e ž (á)
delitev na območja, regije: izpeljati regionalizacijo države; projekt regionalizacije
SSKJ²
regionalízem -zma m (ī)
1. prizadevanje, da se določenemu območju, pokrajini prizna poseben ekonomski, družbenopolitični, kulturni položaj: boriti se proti regionalizmu / boj za regionalizem in federacijo
2. knjiž. poudarjanje pokrajinskih značilnosti v leposlovju: regionalizem v delih Miška Kranjca / literarni regionalizem
3. jezikosl. element v knjižnem jeziku, značilen samo za kako območje, pokrajino: regionalizmi v romanu; lokalizmi in regionalizmi
SSKJ²
regionálka -e ž (ȃ)
regionalna cesta: z regionalke je zavil v vas; odsek regionalke; rekonstrukcija regionalke
SSKJ²
regionálnost -i ž (ȃ)
knjiž. lastnost, značilnost regionalnega: regionalnost pojava / preskok iz regionalnosti v evropsko razgledanost omejenosti, ozkosti
SSKJ²
regírati -am nedov. (ȋ)
star. vladati, odločati: kdo torej regira: vladar ali parlament / regirati v društvu
● star. po njegovem mnenju vse regira luna vse določa, na vse odločilno vpliva; nižje pog. dobro si jih regiral vodil, usmerjal
SSKJ²
regíster -tra m (í)
1. uradni seznam, ki daje vpisanemu določen pravni položaj, pravice: izbrisati iz registra; vpisati v register / ladijski, letalski register; register avtomobilov; register gospodarskih družb
2. uradni seznam z določenimi podatki, namenjen evidenci: register dopisov, prebivalstva
// knjiga, kartoteka s takim seznamom: najti podatek v registru
// oddelek organa ali ustanova, ki vodi tak seznam: delati v registru
3. seznam v knjigi obravnavanih imen, besed z navedbo strani, kazalo: na koncu knjige je več registrov; register imen
// seznam sploh: register kratic; sestaviti register jezikovnih napak / register (besed) v Dalmatinovi Bibliji
4. ekspr., navadno s prilastkom skupek česa glede na obseg, razpon: register daril je širok; nima ravno skromnega registra kletvic / pevka s širokim registrom
5. glasb. razpon glasbila ali človeškega glasu, katerega toni se izvajajo na enak način in imajo enako barvo: ločiti glasove po registrih; nizek register; prsni register; registri trobente / peti vse registre
// skupina piščali, jezičkov pri določenem glasbilu, ki dajejo ton enake barve: register je razglašen; vključiti drug register; harmonika z osmimi registri / orgelski registri / odpreti vse registre
// vzvod z gumbom, stikalom za vključitev take skupine piščali, jezičkov: register se je zlomil; pritisniti na register
● ekspr. njegova angleščina ima širok register: od knjižnega do pouličnega jezika razpon, obseg; ekspr. odprla je vse svoje registre zelo glasno je govorila, pela
♦ navt. register ladij ustanova, ki z izdajanjem spričeval določa ladjam razrede ter z nadzorom gradnje in naprav skrbi za varno plovbo; pravn. sodni register ki ga vodi sodišče o gospodarskih, družbenih in določenih drugih pravnih osebah; zunanjetrgovinski register nekdaj register delovnih organizacij ali register njihovih delavcev, ki smejo opravljati določene zunanjetrgovinske posle; rač. register skupina pomnilnih elementov, ki lahko shrani eno podatkovno enoto; tisk. register prostorsko ujemanje, pokrivanje enobarvnega tiska v knjigi, reviji ali prostorsko ujemanje barv pri barvnem tisku
SSKJ²
registrácija -e ž (á)
1. glagolnik od registrirati: odkloniti, zavrniti registracijo; registracija letala, orožja, pogodbe / podaljšati veljavnost registracije / registracija članov, odposlanih paketov / elektronska, mehanska registracija; registracija potresnih sunkov / registracija kulturnega dogodka v časopisu, po radiu
● knjiž. analizirati registracijo tresljajev grafični prikaz
♦ pravn. imeti registracijo pravico, ki izhaja iz vpisa v določeni register
2. pog. registrska številka, oznaka vozila: avtomobil z ljubljansko, vojaško registracijo
SSKJ²
registracíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na registracijo: registracijski postopek / registracijska odločba / registracijski urad / registracijska naprava / registracijske zmožnosti
SSKJ²
registrátor -ja m (ȃ)
1. kdor kaj registrira: registrator avtomobilov, delovnih organizacij; registrator na sodišču / registrator prejetih in odposlanih dopisov / kronist je bil skrben registrator krajevnih dogodkov / pisatelj je bil odličen registrator vojnih razmer opisovalec / ekspr. otrok je občutljiv registrator napetosti v družini
// adm. strokovni delavec v registraturi: arhivarji in registratorji
2. naprava za registriranje česa: registrator se je pokvaril; registrator električne napetosti, potresov; valj, vzmet registratorja
3. adm. kartonaste platnice s širokim hrbtom in mehanizmom za vpenjanje, shranjevanje listin, dopisov: vložiti spis v registrator
// med takima platnicama vložene, shranjene listine, dopisi: prelistati registrator / prebrati registrator
SSKJ²
registratúra -e ž (ȗ)
adm. oddelek za evidentiranje in hranjenje listin, spisov: poslati spise v registraturo; vodja registrature
// zbirka listin, spisov, evidentiranih in hranjenih na takem oddelku: prepeljati registraturo
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
registratúren -rna -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na registraturo: registraturni pripravnik / registraturna označba na fasciklu
SSKJ²
registríranje -a s (ȋ)
glagolnik od registrirati: registriranje podjetja, vozila; postopek registriranja / registriranje volivcev / registriranje temperature; naprava za registriranje / umetniško registriranje življenja
♦ glasb. izbiranje in kombiniranje registrov pri orglah, harmoniju v skladu z značajem skladbe
SSKJ²
registrírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. vpisati v register: registrirati avtomobil, obrt, organizacijo; registrirati se kot izvoznik / registrirati člane; registrirati prejem pošiljke / vseh slik tega slikarja še niso registrirali ugotovili in opisali
2. zapisati, na določen način pokazati zaznavanje določenega dejstva: naprava registrira potrese na papirnatem traku; fotografski aparat je registriral neznani leteči predmet / blagajna registrira vsak izdatek / z dobrimi merilnimi napravami registrirajo najmanjšo spremembo materiala
3. na kratko opisati, poročati o čem: radio in časopisi so registrirali ta kulturni dogodek; registrirati tuje kritike na kulturni strani
4. ekspr. zaznati, opaziti: na njej nisem registriral nobene spremembe; z vrha hriba je registriral prihajajočega; registrirati z očmi, vohom
● adm. žarg. registrirati se s kom (pri matičarju) (civilno) se poročiti
    registríran -a -o:
    za zunanjo trgovino registrirano podjetje
SSKJ²
registríren -rna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na registriranje: registrirni termometer / registrirni papir, trak / registrirna blagajna registrska blagajna
SSKJ²
registrírnik -a m (ȋ)
naprava, ki omogoča evidentiranje delovnega časa z uporabo brezkontaktnih kartic: sodobni registrirniki; razvoj registrirnikov / registrirnik delovnega časa
// naprava za registriranje česa sploh: podatkovni registrirnik za električne, plinske in vodne števce
SSKJ²
registrofón -a m (ọ̑)
ptt k telefonu priključen magnetofon za zapisovanje telefonskih pogovorov: na železniških postajah imajo telefone z registrofoni
SSKJ²
regístrski -a -o prid. (í)
nanašajoč se na register ali registriranje: registrska oznaka, številka; registrska tablica vozila / registrska taksa / registrsko območje / registrska blagajna blagajna za registriranje in seštevanje izkupičkov
♦ navt. registrska tona enota za merjenje ladijske prostornine, 2,8 m3
SSKJ²
reglement -a tudi reglemá -ja [prva oblika reglemènt -ênta tudi reglemá -ja] m (ȅ é; ȃ)
knjiž. predpis, pravilo: držati se reglementov / življenje v vojašnici poteka po reglementu pravilniku, predpisih
SSKJ²
reglementácija -e ž (á)
glagolnik od reglementirati: reglementacija dajatev, prostitucije / urediti odnose z ustrezno reglementacijo z ustreznimi predpisi
SSKJ²
reglementírati -am nedov. in dov. (ȋ)
knjiž. urejati (s predpisom, predpisi): reglementirati poslovanje
    reglementíran -a -o:
    reglementiran postopek
SSKJ²
regléta -e ž (ẹ̑)
tisk. letvica za razmikanje vrst: polagati reglete; svinčena regleta
SSKJ²
réglja1 -e ž (ẹ̑)
nar. raglja: vrteti regljo
SSKJ²
réglja2 -e ž (ẹ̑)
zool. divja raca z belo črto od oči do zatilja, Anas querquedula: jeseni so reglje odletele
SSKJ²
réglja3 -e ž (ẹ̑)
1. nekdaj podolgovato pecivo iz kvašenega testa z navzkrižnimi zarezami na zgornji strani: jesti, peči reglje; žemlje in reglje
2. nar. polovica zadnjice: imeti tur na reglji / ta vol nima nobenih regelj
SSKJ²
regljáč -a m (á)
1. ekspr. žaba: v mlaki so se spet oglasili regljači
2. slabš. kdor (rad) veliko govori: on je velik regljač in bahač
SSKJ²
regljánje -a s (ȃ)
glagolnik od regljati: regljanje žab / regljanje strojnic / ne meniti se za žensko regljanje
SSKJ²
regljáti -ám nedov. (á ȃ)
1. oglašati se z glasom rega: v mlaki regljajo žabe; kvakati in regljati
2. povzročati enakomerno se ponavljajoče rezke glasove: regljati z ragljami / ekspr. strojnice so spet začele regljati
3. slabš. govoriti, pripovedovati: kar naprej reglja o tem; reglja in reglja, delo pa čaka / celo uro že regljata govorita, se pogovarjata
// neprijazno, jezno govoriti: regljala je, naj nehajo, oni pa so mirno delali dalje / regljati na moža kričati, vpiti
    regljáti se nar.
    smejati se: veselo, na glas se regljati
    regljajóč -a -e:
    regljajoče strojnice; regljajoče žabe
SSKJ²
régljica -e ž (ẹ̑)
manjšalnica od reglja2: jata regljic
SSKJ²
régniti1 -em dov. (ẹ́ ẹ̑) knjiž.
1. odpreti se, da nastane reža, špranja: ko se je sklonila, ji je regnila torbica; vrata so regnila samo toliko, da je pomolil ven glavo
2. dobiti razpoko, špranjo; počiti1: deska, zemlja je regnila / že zaceljena rana je regnila / na hrbtu mu je regnil suknjič
SSKJ²
régniti2 -em in rêgniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ȇ)
slabš. nejevoljno, zadirčno reči: saj vidiš, je regnil / jezno, zadirčno regniti / regniti na koga s tako izgovorjenimi besedami izraziti jezo, nejevoljo
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
régrat -a m (ẹ́)
rastlina s podolgovatimi listi in rumenimi cveti: regrat je že odcvetel / nabirati, prodajati regrat / jesti regrat v solati
● nizko iz njega že raste regrat je mrtev (in pokopan)
SSKJ²
régraten -tna -o prid. (ẹ́)
knjiž. regratov: veter raznaša regratno seme
SSKJ²
régratov -a -o prid. (ẹ́)
nanašajoč se na regrat: regratova lučka / regratova solata
♦ bot. regratova rožka
SSKJ²
regrés -a m (ẹ̑)
1. znesek, ki ga dobi delavec, upokojenec kot prispevek za dopust: letošnji regres bo zadostoval za nekaj dni počitnic na morju; dobiti regres; minimalni regres; izplačilo regresa; višina, znesek regresa; plača, božičnica in regres
2. subvencija, ki jo komu da država, kaka organizacija, zlasti za prodajo, nakup česa po nižji ceni: izplačati kmetom, proizvajalcu, trgovini regres; dati, odobriti regres; pospeševati proizvodnjo z regresi in premijami; regres za nakup gnojil / regres za malico, vožnjo v šolo subvencija
3. pravn. pravica osebe, ki je izpolnila obveznost druge osebe, da od te zahteva povračilo: porok ima, je uveljavil regres / menični regres pravica izpolnitelja menične obveznosti, da od drugih obveznikov zahteva povračilo
// povračilo glede na to pravico: zahtevati regres / regres znaša tisoč evrov
● knjiž. na nekaterih kmetijah ni prišlo le do gospodarskega zastoja, ampak celo do regresa regresije, nazadovanja
♦ psih. regresija
SSKJ²
regrésen -sna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na regres: regresni upravičenec / regresni sklad / regresna pravica
SSKJ²
regresíja -e ž (ȋ)
knjiž. vračanje na nižjo razvojno stopnjo, nazadovanje: regresija zaradi vojn / gospodarska, kulturna regresija
♦ biol. regresija vračanje na prejšnje, evolucijsko zgodnejše stanje; ekon. regresija obdavčenja nižanje, manjšanje davka ob večanju davčne osnove; geol. morska regresija umikanje morja z zemeljskega površja zaradi dviganja delov kopnega; psih. regresija vračanje na razvojno nižjo, primitivnejšo stopnjo vedenja, ravnanja
SSKJ²
regresíranje -a s (ȋ)
glagolnik od regresirati: regresiranje umetnih gnojil, prevoza v šolo / regresiranje dopusta
SSKJ²
regresírati -am nedov. in dov. (ȋ)
dajati komu denarno nadomestilo za prodajo, nakup česa po nižji ceni: regresirati delovni organizaciji izvoz; regresirati umetna gnojila; regresirati nakup semen / regresirati ceno, oskrbnino; regresirati obrestno mero / regresirati šolsko malico, šolnino subvencionirati
● regresirati dopust dajati delavcem, upokojencem določen znesek kot prispevek za dopust
♦ pravn. zavarovalnica regresira odškodnino od povzročitelja nesreče izterja, zahteva povrnitev izplačane odškodnine na osnovi regresa
    regresíran -a -o:
    regresiran denar; mleko je regresirano
SSKJ²
regresíven -vna -o prid. (ȋ)
ki nazaduje, se ne razvija
a) glede na kakovost, pozitivnost: regresivno gospodarjenje; progresiven in regresiven
b) glede na količino, intenzivnost: letos je bil obisk predstav regresiven
♦ biol. regresivni razvoj nazadnjaški razvoj; filoz. regresivno dokazovanje dokazovanje neresničnosti premis iz neresničnega zaključka; jezikosl. regresivna asimilacija asimilacija glasu sledečemu glasu
SSKJ²
regrút -a m (ȗ) nar.
1. nabornik: pregled regrutov
2. vojaški novinec: med neizkušenimi regruti je bilo že v prvi bitki precej žrtev
SSKJ²
regrutírati -am nedov. in dov. (ȋ)
nar. rekrutirati: regrutirati za partizane
SSKJ²
regulácija -e ž (á)
1. glagolnik od regulirati: regulacija reke; regulacija in melioracija / regulacija toplote, vrtljajev / avtomatična, ročna regulacija / pravna regulacija odnosov
♦ strojn. hidravlična regulacija; teh. mehanska, pnevmatična regulacija
2. kar regulira delovanje, količino, stopnjo česa: regulacija se je pokvarila; vključiti regulacijo; doma izdelana regulacija
SSKJ²
regulacíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na regulacijo: regulacijska naprava / regulacijski gumb / regulacijski načrt; regulacijska dela ob reki
♦ geod. regulacijska črta črta, ki ločuje javne prometne površine od zazidljivih površin; črta, ki omejuje širino prečnega profila ceste, ulice
SSKJ²
reguláren -rna -o prid. (ȃ) knjiž.
1. pravilen, navaden: regularen potek, razvoj; regularen in iregularen / regularna oblika lika / regularno delovanje mehanizma brez motenj / regularna vojska redna vojska
2. reden, ustaljen: izračunati po regularnem postopku / v regularnem času se je tekma končala neodločeno
♦ tekst. regularne pletenine pletenine, sešite iz kosov, pletenih po kroju
    regulárno prisl.:
    večje reke so skoraj regularno ohranile predslovanska imena
SSKJ²
regulárnost -i ž (ȃ) knjiž.
1. pravilnost, navadnost: regularnost poteka bolezni
2. rednost, ustaljenost: regularnost računskega postopka
SSKJ²
regulatív -a m (ȋ)
knjiž. kar kaj
a) ureja, določa: tržišče je regulativ proizvodnje / finančni, gospodarski regulativi / držati se regulativov predpisov, določil
b) uravnava, usklajuje: število prebivalcev se bo kmalu podvojilo, če ne nastopijo kaki regulativi / to pravilo mu je bilo glavni regulativ glavno vodilo
SSKJ²
regulatíva -e ž (ȋ)
knjiž. predpisi, določila: regulativa se je spremenila; finančna, urbanistična regulativa / opuščati državno regulativo v zdravstvenem zavarovanju urejanje z zakoni
SSKJ²
regulatíven -vna -o prid. (ȋ)
knjiž. urejevalen, urejajoč: regulativni predpisi; morala kot regulativna moč; regulativna načela
♦ filoz. regulativno načelo po Kantu načelo, da um usmerja človeško spoznanje
SSKJ²
regulátor -ja m (ȃ)
1. naprava, s katero se regulira delovanje, količina, stopnja česa, ravnalo: popraviti regulator; regulator hitrosti, temperature; deli regulatorja / avtomatični, ročni regulator / obrniti, zavrteti regulator gumb, vzvod take naprave
♦ teh. naprava za avtomatično uravnavanje delovanja česa ali vzdrževanje določenega stanja; centrifugalni regulator pare; likalnik z regulatorjem
2. kar kaj regulira, uravnava sploh: koža je regulator telesne temperature / publ.: ta ideja naj bi bila regulator kritike vodilo, usmerjevalec; ta organizacija je pomemben regulator mednarodnih odnosov urejevalec, usklajevalec
SSKJ²
regulatóren -rna -o prid. (ọ̑)
knjiž. ki kaj regulira, uravnava: hormoni imajo regulatorno vlogo
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
regulátorski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na regulator ali reguliranje: regulatorska vloga česa / regulatorska naprava
SSKJ²
regulíranje -a s (ȋ)
glagolnik od regulirati: reguliranje plinske peči / reguliranje potoka / reguliranje rojstev
SSKJ²
regulírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. delati, da kaj pravilno, ustrezno deluje, uravnavati: regulirati stroj, zavore
2. delati, da pride kaj v pravilen, ustrezen položaj: regulirati naslonjalo / pri zavijanju regulirati smuči s stopali
3. urejati, izravnavati strugo, da voda ne poplavlja, dela škode: regulirati hudournik, reko
4. delati, da se kaj pojavlja v primerni, ustrezni količini, stopnji: regulirati dotok plina; regulirati hitrost, širino, temperaturo; regulirati z gumbom, zapiranjem odprtine / ta snov regulira količino sladkorja v krvi
// uravnavati, usklajevati: regulirati cene, proizvodnjo, uvoz
♦ med. regulirati rojstva
5. knjiž. določati pravila česa, urejati: regulirati pravni postopek; regulirati s sporazumom, z zakonom / pravo regulira družbene odnose
    regulíran -a -o:
    reguliran z zakonom; regulirana reka
SSKJ²
regulíren -rna -o prid. (ȋ)
teh. s katerim se kaj regulira: regulirni ventil; regulirna naprava
SSKJ²
rehabilitácija -e ž (á)
glagolnik od rehabilitirati: rehabilitacija nedolžnih žrtev; moralna, politična rehabilitacija / rehabilitacija invalidov; zavod za rehabilitacijo / poklicna rehabilitacija
SSKJ²
rehabilitacíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na rehabilitacijo: rehabilitacijski postopek / rehabilitacijski zavod; rehabilitacijsko zdravilišče
SSKJ²
rehabilitíranec -nca m (ȋ)
kdor je rehabilitiran: politični rehabilitiranec
♦ med. poklicni rehabilitiranec
SSKJ²
rehabilitírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. narediti, da kdo spet dobi dobro ime, ugled, čast: rehabilitirati po nedolžnem obsojenega; znanstvenik je v razpravi to zgodovinsko osebo v marsičem rehabilitiral; moralno, pravno rehabilitirati / rehabilitirati spomin umrlega
♦ pravn. po prestani kazni priznati obsojenemu enake pravice, kot jih imajo drugi občani, razen tistih, ki so mu omejene zaradi izrečenega varnostnega ukrepa ali zaradi pravnih posledic obsodbe
// narediti, da se komu spet prizna veljava, vrednost: rehabilitirati pisatelja
// narediti, da se komu kaj spet prizna: rehabilitirati čast, zasluge koga
2. med. ponovno usposobiti telesno, duševno prizadetega za normalno življenje, določeno delo, poklic: rehabilitirati invalida; govorno, slušno rehabilitirati / medicinsko, psihološko rehabilitirati
    rehabilitíran -a -o:
    nekaj let po smrti je bil rehabilitiran
SSKJ²
rehidrácija -e ž (á) med.
nadomeščanje tekočine v izsušenem organizmu: načini rehidracije; izboljšana presnova po rehidraciji; napitek, prašek, raztopina glukoze za rehidracijo; dehidracija in rehidracija / oralna rehidracija / rehidracija po treningu, vadbi
SSKJ²
rehidrácijski tudi rehidracíjski -a -o prid. (á; ȋ)
nanašajoč se na rehidracijo: rehidracijski prašek, pripravek; rehidracijska raztopina, tekočina; peroralna rehidracijska sol; rehidracijsko sredstvo / rehidracijsko zdravljenje
SSKJ²
reificírati -am dov. in nedov. (ȋ)
knjiž. narediti kaj nematerialnega, duhovnega za predmet, stvar tako, da se nematerialnemu, duhovnemu pripisujejo lastnosti, značilnosti predmeta, stvari ali pa se to z njim enači; popredmetiti, postvariti: reificirati duhovne vrednote / reificirati odnose med ljudmi / reificirati človeka
    reificíran -a -o:
    reificirana družba; reificirana moč
SSKJ²
reifikácija -e ž (á)
glagolnik od reificirati: analizirati reifikacijo; reifikacija človeških odnosov; dehumanizacija in reifikacija
SSKJ²
reiki -ja [rêjki] m (ȇ) v alternativni medicini
metoda naravnega zdravljenja s polaganjem rok, skozi katere se ustvari tok univerzalne življenjske energije: mojster reikija; tečaj reikija; v prid. rabi: reiki terapija
SSKJ²
rèimpórt -a m (ȅ-ọ̑)
ekon. uvoz izvoženega blaga: s carinami ovirati reimport
SSKJ²
rèinkarnácija -e ž (ȅ-á)
v nekaterih religijah ponovno utelešenje duše umrlega v drugem bitju: verovati v reinkarnacijo; reinkarnacija v rastlini, živali / reinkarnacija duše; pren., knjiž. v tem našem sodobniku je znameniti rimski satirik doživel svojo reinkarnacijo
// knjiž. ponovna oživitev, upodobitev: prava umetnost je reinkarnacija življenja / režiserjeva reinkarnacija dramskega besedila je vse prevzela postavitev, uprizoritev
SSKJ²
rèinkarnírati se -am se dov. in nedov. (ȅ-ȋ)
v nekaterih religijah ponovno se utelesiti v drugem bitju: duša se, ustrezno človekovemu življenju, reinkarnira tudi v različnih živalih / reinkarnirati se v rastlino, žival po smrti se kot duša preseliti v rastlino, žival; pren., knjiž. ta strast se je reinkarnirala v njegovem vnuku
    rèinkarnírati knjiž.
    ponovno oživiti: režiser je staro dramsko besedilo reinkarniral
SSKJ²
rèintegrácija -e ž (ȅ-á)
ponovna integracija, ponovna združitev: narodna reintegracija Slovanov je utopija / reintegracija manjših delovnih organizacij
♦ psih. reintegracija osebnosti ponovna dosega ravnovesja osebnosti
SSKJ²
rèintegrírati -am dov. in nedov. (ȅ-ȋ)
ponovno integrirati, ponovno združiti: delovna naloga bo skupino reintegrirala / reintegrirati delovni organizaciji; društvi se nameravata reintegrirati
● publ. reintegrirati invalida ponovno ga vključiti v družbo, delovni proces; publ. reintegrirati se v svetovni sistem ponovno se vključiti
SSKJ²
rèinterpretácija -e ž (ȅ-á)
knjiž. nova, drugačna interpretacija: reinterpretacija literarnega dela
SSKJ²
réis -a m (ẹ̑)
v muslimanskem okolju poglavar, vodja1: postal je njihov reis / reis države, mesta
♦ zgod. reis efendi v stari Turčiji naslov za zunanjega ministra
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
reíst -a m (ȋ)
lit. predstavnik reizma: pesmi, romani reistov
SSKJ²
reístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na reiste ali reizem: reistična literatura / reistični stil
SSKJ²
reís ul úlema reís ul úlema m (ȋ, ȗ)
v muslimanskem okolju vrhovni poglavar islamske verske skupnosti v Bosni in Hercegovini: v Sarajevu ga je sprejel reis ul ulema / reis ul ulema je spregovoril v imenu vodstva bosanske islamske skupnosti
SSKJ²
reízem -zma m (ī)
lit. literarna smer v drugi polovici 20. stoletja, ki z natančnimi opisi človeškega telesa, gibov prikazuje človeka kot stvar med stvarmi: predstavniki slovenskega reizma
SSKJ²
rêj1 -a m (ȇ)
nar. primorsko ruj: rdeče listje reja / grmi reja
SSKJ²
rèj2 in rêj rêja m (ȅ é; ȇ)
nar. koroško ples: godba je zaigrala za rej / rej se je že začel; iti na rej
♦ etn. prvi rej obredni ples v Ziljski dolini, na katerem prvič plešejo pravkar dorasla dekleta
SSKJ²
rêja -e ž (é)
1. glagolnik od rediti: reja prašičev, živine; enoletna reja / dati tele v rejo / krava je domače reje vzrejena doma / hlevska reja pri kateri živina živi stalno v hlevu; mesna reja reja prašičev, živine za pridobivanje mesa; mlečna reja reja krav za pridobivanje mleka
♦ vet. čista reja pri kateri se parijo nesorodne živali iste pasme; linijska reja
2. popolna oskrba tujega otroka za plačilo: iskati primerno družino za rejo; ukvarjati se z rejo / dati otroka v rejo; imeti v reji
3. nar. krma1, hrana: nimajo dovolj reje, zato so prašiča zaklali / petrolejki zmanjkuje reje petroleja; pren. ta dogodek je šele dal pravo rejo govoricam
● ekspr. ta bolezen mu bo uničila vso rejo vse živali, ki jih redi; zastar. on je tiste reje človek, ki zemlje ne da iz rok vrste; zastar. za zdravo rejo otrok je potrebno dojenje rast, razvoj
SSKJ²
rêjec -jca m (ȇ)
kdor redi živali: rejec prašičev, goveje živine / kmet rejec
SSKJ²
rejékcija -e ž (ẹ́)
vet. vračanje hrane iz vampa in kapice v usta pri prežvekovanju:
SSKJ²
rêjen -jna -o prid. (ē)
nanašajoč se na reja 1: rejni stroški / rejna živina
SSKJ²
rejênček -čka m (é)
ekspr. manjšalnica od rejenec: skrbeti za rejenčka; triletni rejenček
SSKJ²
rejênec -nca m (é)
tuj otrok, ki ga kdo za plačilo vzame v popolno oskrbo: skrbeti za rejenca / rejenec se je poročil z domačo hčerjo / ekspr. te živali so rejenci mravelj
SSKJ²
rejênek -nka m (é)
knjiž. rejenec: odraščal je kot rejenek pri tujih ljudeh
SSKJ²
rejênka -e ž (é)
tuja deklica, ki jo kdo za plačilo vzame v popolno oskrbo: lepo skrbijo za svojo rejenko / domači sin se je poročil z rejenko
SSKJ²
rejênost -i ž (é)
značilnost rejenega, debelega: rejenost vola / za vse člane te družine je značilna rejenost / biti nagnjen k rejenosti
SSKJ²
rêjevec -vca m (ȇ)
nar. koroško plesalec: rejevci so plesali in veselo prepevali
SSKJ²
rejníca -e ž (í)
ženska, ki za plačilo vzame v popolno oskrbo tujega otroka: ker je bila mati pijanka, so dali otroka rejnici; rejnica in njena rejenka
♦ agr. krava, s katere mlekom se hrani tele kake druge krave
SSKJ²
rejník -a m (í)
kdor za plačilo vzame v popolno oskrbo tujega otroka: dekle živi pri rejnikih; rejnik in rejenec; starši in rejniki
● star. rejnik družine rednik
SSKJ²
rejnína -e ž (ī)
plačilo za popolno oskrbo tujega otroka: povišati rejnino; mesečna rejnina
SSKJ²
rejníški -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na rejnike ali rejništvo: rejniške dolžnosti / rejniška družina / rejniška pogodba
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
rejníštvo -a s (ȋ)
rejniška dejavnost: v teh krajih je rejništvo precej pogosto; nekaj let se je ukvarjala tudi z rejništvom / občinski referent za rejništvo
● publ. dati otroka v rejništvo rejo; po štiriletnem rejništvu se je vrnil k materi življenju pri rejniku, rejnici
SSKJ²
rejón in rêjon in rayon -a [tretja oblika rejón in rêjon] m (ọ̑; ȇ)
tekst. preja iz neskončno dolgih viskoznih vlaken: izdelovati rejon
SSKJ²
rêjski -a -o prid. (ȇ)
nanašajoč se na rejce ali rejo: rejske nagrade, premije / rejski stroški / konji iz rejskega območja Ljutomer
SSKJ²
rejting gl. rating
SSKJ²
rejv gl. rave
SSKJ²
rêjver in raver -ja [rêjver] m (ȇ)
kdor se navdušuje za rave: rejverji so plesali celo noč; navdušen, zaprisežen rejver; zbirališče mladih rejverjev; pankerji in rejverji / subkultura rejverjev
SSKJ²
rêjverka in raverka -e [rêjverka] ž (ȇ)
ženska, ki se navdušuje za rave: pred leti je bila zaprisežena rejverka, zdaj posluša pop
SSKJ²
rêjverski in raverski -a -o [rêjverski] prid. (ȇ)
nanašajoč se na rejverje ali rave: rejverski žur; rejverska kultura, moda; rejverska prireditev; rejverska scena; rejverska zabava / rejverska generacija
SSKJ²
rék in rèk réka m (ẹ̑; ȅ ẹ́)
1. stalna besedna zveza v obliki kratkega stavka, ki se uporablja za izražanje določenega mnenja, življenjskega pravila: sklicevati se na rek: v vinu je resnica; ima jezik kot krava rep, meni luč, tebi ključ in drugi reki; pregovori in reki
// besedna zveza v obliki kratkega stavka, ki izraža kako temeljno resnico, trditev: Heraklitov rek o teku vseh stvari / nad vhodom je bil zapisan rek: o vi, ki vstopate, vsak up pustite
2. star. izrek, aforizem: reki pesnika Tagoreja / biblični reki
● zastar. tvoj rek bom izpolnil ukaz; star. nekaj časa je molčal, potem pa je spet povzel rek začel govoriti; star. reči nekaj spodbudnih rekov besed
SSKJ²
réka -e ž (ẹ́)
1. večja, v strugi tekoča voda: reka se izliva v morje; reka narašča, poplavlja; skozi mesto teče reka; zajeziti reko; prepeljati se čez reko; kopati se v reki; bistra reka; reka Sava; levi breg reke / gorska reka; plovna reka; reka ponikalnica / reka je skoraj suha rečna struga; pren., ekspr. človek je kaplja v reki življenja
2. ekspr., s prilastkom velika količina česa premikajočega se: človeška reka se je valila mimo; reka avtomobilov se je ustavila / meglena reka se je razlila po kotlini / z oslabljenim pomenom predati se reki spominov spominom
// z rodilnikom velika količina česa tekočega: preliti reko krvi, solz / njene oči so bile bolj zgovorne kot reka besed
SSKJ²
rékanje -a s (ẹ̑)
glagolnik od rekati: molčanje in rekanje
♦ jezikosl. glagoli rekanja glagoli, ki izražajo govorno dejanje
SSKJ²
rekapitulácija -e ž (á)
knjiž. ponovitev bistvenega, povzetje: prositi za rekapitulacijo; rekapitulacija glavnih dognanj / poslušati rekapitulacijo
♦ fin. kratka ponovitev sklepnih postavk, bistvenih podatkov
// ponovitev česa sploh: rekapitulacija vozniških tečajev
SSKJ²
rekapitulírati -am dov. in nedov. (ȋ)
knjiž. ponoviti bistveno, povzeti: rekapitulirati povedano / rekapitulirati dogodke
SSKJ²
rékati -am nedov. (ẹ̑) star.
1. govoriti, praviti: kaj rekajo ljudje o tem; vsi so mi rekali, da sem poceni kupil; ne reka se zaman: človek človeku volk / kar naprej je rekal: pazi ponavljal
2. reči, praviti: ponekod na Koroškem rekajo krompirju hruške / vsi so mu rekali Tonček / rekati komu ti tikati ga
SSKJ²
rèkatolizácija -e ž (ȅ-á)
glagolnik od rekatolizirati: rekatolizacija meščanstva v sedemnajstem stoletju; obdobje rekatolizacije
SSKJ²
rèkatolizacíjski -a -o prid. (ȅ-ȋ)
nanašajoč se na rekatolizacijo: rekatolizacijsko obdobje
♦ zgod. okoli leta 1600 so na Slovenskem delovale rekatolizacijske komisije
SSKJ²
rèkatolizírati -am dov. in nedov. (ȅ-ȋ)
ponovno pokatoličaniti: rekatolizirati deželo
SSKJ²
rékcija -e ž (ẹ́)
jezikosl. odločanje jedra besedne zveze o sklonu odvisnega dela, vezava: proučevati rekcijo; rekcija in kongruenca / dober slovar navaja dosti rekcij
SSKJ²
rékelc -a [rekəlc] m (ẹ̑)
nižje pog. suknjič: obleči, sleči rekelc
SSKJ²
réket -a m (ẹ̑)
šport. (teniški) lopar: udariti žogico z reketom
● publ. on je prvi reket Slovenije najboljši teniški igralec
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
rekláma -e ž (ȃ)
1. javno opozarjanje na kaj, navadno z navajanjem dobrih lastnosti, z namenom pridobiti kupce, obiskovalce: reklama je zelo povečala prodajo; naročiti, plačati reklamo; reklama za čaj, koncert / časopisna, radijska reklama; reklama po televiziji / delati reklamo
// takemu opozarjanju namenjeno besedilo, slika: brati, objavljati, poslušati reklame; pred prikazovanjem filma predvajati reklame; avtobus z reklamo za pivo / svetlobna reklama se je prižigala in ugašala / postaviti reklame ob cesti
2. ekspr., v povedni rabi, v zvezi z za kar kaže, dokazuje dobre, pohvalne lastnosti koga, česa in mu s tem prinaša ugled, koristi: tako vedenje ni reklama za naše društvo; ta dosežek je najboljša reklama za podjetje / ta novica je bila dobra, slaba reklama za napovedano akcijo
● ekspr. palico je imel menda samo za reklamo je ni potreboval, uporabljal; šalj. ta kopalec je reklama za jogurt ima zelo belo, svetlo kožo
SSKJ²
reklamácija -e ž (á)
prijava, sporočilo proizvajalcu, trgovcu, da kaj nima zaželenih lastnosti, pritožba: reklamacija ni bila pravočasna, zato je ne moremo upoštevati / napisati reklamacijo / imeti zelo malo reklamacij / kot opozorilo preštejte denar, kasnejših reklamacij ne upoštevamo
● zastar. poskrbeti za reklamacijo domače glasbe v tujini za reklamiranje, reklamo
SSKJ²
reklamacíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na reklamacijo: reklamacijski rok / reklamacijski listek
SSKJ²
reklamánt -a m (ā á)
kdor reklamira, se pritoži: zaradi te napake je bilo že precej reklamantov
SSKJ²
reklámar -ja m (ȃ)
ekspr. kdor se ukvarja z reklamo: sposoben, uspešen reklamar
SSKJ²
reklámarski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na reklamarje: reklamarsko nastopanje; z reklamarskega stališča je ideja odlična / reklamarska ustvarjalnost
SSKJ²
reklámen -mna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na reklamo: reklamni namen objave / reklamni napis; reklamna deska, tabla; reklamne luči / reklamno podjetje / reklamna cena iz reklamnih namenov znižana cena zlasti novih izdelkov
SSKJ²
reklamíranje -a s (ȋ)
glagolnik od reklamirati: uspešno reklamiranje; reklamiranje izdelkov; reklamiranje po časopisih, radiu / reklamiranje napake reklamacija
SSKJ²
reklamírati1 -am nedov. in dov. (ȋ)
javno opozarjati na kaj, navadno z navajanjem dobrih lastnosti, z namenom pridobiti kupce, obiskovalce: reklamirati film, pohištvo, potovanja; reklamirati z oglasi, plakati, verzi; reklamirati po televiziji, v časopisih / ekspr. reklamirati popevkarje delati jih splošno znane, priljubljene
● knjiž. to sliko strokovnjaki reklamirajo za najboljšo razglašajo, trdijo, da je najboljša
    reklamíran -a -o:
    ta potovanja so zelo reklamirana
SSKJ²
reklamírati2 -am dov. in nedov. (ȋ)
javiti, sporočiti proizvajalcu, trgovcu, da kaj nima zaželenih lastnosti, pritožiti se: reklamirati pokvarjeno blago; zaradi napake reklamirati čevlje / reklamirati pri proizvajalcu, trgovcu
    reklamíran -a -o:
    zamenjati reklamirani izdelek
SSKJ²
réklamka -e ž (ẹ̑)
nekdaj knjiga nemške založbe Reclam: kupovati nedrage, a kvalitetne reklamke
SSKJ²
rêklo -a s (é)
1. stalna besedna zveza, navadno s posebnim, prenesenim pomenom besed: rad uporablja stara, ekspr. sočna rekla; jezik za zobe, hvala bogu in druga rekla / duh jezika se kaže v reklih / ljudska, stalna rekla
// stalna besedna zveza v obliki kratkega stavka, ki se uporablja za izražanje določenega mnenja, življenjskega pravila; rek: latinsko reklo: zdrav duh v zdravem telesu; zaupal je starim reklom o strupenosti gob
2. knjiž. izrek, aforizem: rekla znanega pesnika
3. knjiž. fraza, puhlica: časopisna, propagandna rekla
SSKJ²
rekognoscíranje -a s (ȋ)
glagolnik od rekognoscirati: oficir je odšel na rekognosciranje / rekognosciranje terena
SSKJ²
rekognoscírati -am nedov. in dov. (ȋ)
voj. pregledovati, raziskovati kako območje, zemljišče zaradi nameravane vojaške akcije: komandant s starešinami rekognoscira / rekognoscirati teren
● zastar. rekognoscirati nasprotnikove položaje pregledovati, ugotavljati
SSKJ²
rekomandírati -am dov. in nedov. (ȋ)
knjiž. poslati priporočeno: rekomandirati pismo
    rekomandíran -a -o:
    rekomandirana pošiljka
SSKJ²
rèkombinácija -e ž (ȅ-á)
knjiž. ponovna kombinacija: doseči drugačen učinek z rekombinacijo barv
♦ biol. preureditev genov, zlasti med redukcijsko delitvijo; fiz. ponovna združitev (poljubnega) pozitivno in negativno naelektrenega delca
SSKJ²
rekompenzácija -e ž (á)
knjiž. kompenzacija: to dela zaradi rekompenzacije občutka manjvrednosti / ta paket je rekompenzacija za povzročeno škodo nadomestilo, odškodnina
SSKJ²
rekonstruírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. iz posameznega dela, podatka na podlagi sklepanja predstaviti si kako celoto: na podlagi najdene kosti rekonstruirati izumrlo žival / rekonstruirati dogodek, vsebino
// ponovno narediti, sestaviti kako celoto, obnoviti: iz izkopanih črepinj jim je uspelo rekonstruirati staro vazo / natančno rekonstruirati besedilo / v spominu rekonstruirati podobo domače hiše
♦ pravn. rekonstruirati nesrečo prizadevati si ustvariti take okoliščine, v kakršnih se je zgodila nesreča
2. narediti, da kaj slabega, neustreznega postane boljše, primernejše; preurediti, prenoviti: rekonstruirati cesto, električno omrežje / rekonstruirati obrat, podjetje
3. spremeniti sestavo: rekonstruirati vlado
    rekonstruíran -a -o:
    rekonstruirana cesta; stavba je rekonstruirana
SSKJ²
rekonstrúkcija -e ž (ú)
glagolnik od rekonstruirati: rekonstrukcija izumrle živali na podlagi najdene čeljusti / rekonstrukcija praslovanske besede / opraviti rekonstrukcijo v stanovanju umorjenega / končati rekonstrukcijo; z rekonstrukcijo izboljšati proizvodnjo; rekonstrukcija telefonskega omrežja / publ. tovarna je v rekonstrukciji se rekonstruira / rekonstrukcija vlade
// kar je rekonstruirano: ta vaza je rekonstrukcija
SSKJ²
rekonstrukcíjski tudi rekonstrúkcijski -a -o prid. (ȋ; ú)
nanašajoč se na rekonstrukcijo: rekonstrukcijske težave / rekonstrukcijski stroški
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
rekonstruktíven -vna -o prid. (ȋ)
rekonstrukcijski: rekonstruktivni načrti
♦ med. rekonstruktivna kirurgija kirurgija, ki se ukvarja z odpravljanjem razvojnih ali pridobljenih nepravilnosti
SSKJ²
rekonvalescénca -e ž (ẹ̑)
okrevanje po prestani bolezni: rekonvalescenca po hudi pljučnici je trajala več mesecev; čas rekonvalescence / prebiti rekonvalescenco v zdravilišču
SSKJ²
rekonvalescènt -ênta tudi -énta m (ȅ é, ẹ́)
kdor prestane bolezen, a se mora še okrepiti, prebolevnik: poslati rekonvalescenta v klimatsko zdravilišče; rekonvalescent po škrlatinki
SSKJ²
rekonvalescénten -tna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na rekonvalescente ali rekonvalescenco: rekonvalescentni oddelek / rekonvalescentni bolnik
SSKJ²
rekonvalescêntka tudi rekonvalescéntka -e ž (ē; ẹ̄)
ženska, ki prestane bolezen, a se mora še okrepiti, prebolevnica: rekonvalescentka že zmore krajše sprehode
SSKJ²
rekonvalescêntski tudi rekonvalescéntski -a -o prid. (ē; ẹ̄)
nanašajoč se na rekonvalescente: rekonvalescentski oddelek
♦ med. rekonvalescentski serum serum iz krvi rekonvalescenta
SSKJ²
rekórd -a m (ọ̑)
1. najboljši uradno priznani rezultat v kaki športni disciplini: doseči rekord; rekord proge, skakalnice, stadiona / državni, osebni, svetovni rekord / športni rekordi
♦ šport. izboljšati, preseči rekord; postaviti nov rekord; priznati rekord; rekord v metu kopja, v teku na sto metrov
2. nav. ekspr. rezultat, dosežek, ki količinsko, številčno presega vse dosedanje: tovarna je dosegla nov proizvodni rekord; imeti rekord v telesni teži / dobil sem pet pisem hkrati, kar je rekord
● ekspr. napovedovati filmu blagajniške rekorde nadpovprečno velike dohodke od vstopnine
3. tip nemškega osebnega avtomobila znamke Opel: voziti se v (opel) rekordu
SSKJ²
rekórden -dna -o prid. (ọ̑)
1. nanašajoč se na (športni) rekord: rekordni met / preteči progo v rekordnem času
2. nav. ekspr. ki zelo presega normalno, običajno količino, vrednost: letos je pridelek pšenice spet rekorden; rudnik je dosegel rekordno proizvodnjo / rekordna cena zlata / rekordno število gledalcev / končati delo v rekordnem času
    rekórdno prisl.:
    rekordno nizke temperature
SSKJ²
rekórder1 -ja m (ọ̄)
teh. naprava za zapisovanje spremenljivih (fizikalnih) količin; zapisovalnik: rekorder jakosti zvoka
SSKJ²
rekordêr2 -ja m (ȇ)
kdor je dosegel rekord
a) v kaki športni disciplini: postati rekorder / državni, svetovni rekorder
♦ šport. rekorder v skoku v višino
b) nav. ekspr. v čem sploh: rekorder med novorojenčki je tehtal skoraj pet tisoč gramov; postati rekorder v obiranju hmelja / Biblija je svetovni rekorder med prevodi; to podjetje je rekorder glede števila bolniških dopustov
SSKJ²
rekordêrka -e ž (ȇ)
ženska ali država, ustanova, ki je dosegla rekord
a) v kaki športni disciplini: postati rekorderka / državna, olimpijska rekorderka / Japonska je inovativna rekorderka
♦ šport. rekorderka v metu kopja
b) nav. ekspr. v čem sploh: rekorderka med obiralci hmelja / glede mleka je ta krava rekorderka
SSKJ²
rekordêrski -a -o prid. (ȇ)
nanašajoč se na rekorderje ali rekorderstvo: rekorderska ekipa / rekordersko vozilo
SSKJ²
rekordêrstvo -a s (ȇ)
1. dejstvo, da je kdo rekorder: bil je ponosen na sinovo rekorderstvo / zaradi rekorderstva bo odlikovan doseganja rekordov
2. nav. ekspr. ukvarjanje s čim zlasti zaradi doseganja rekordov: to ni več šport, ampak rekorderstvo
SSKJ²
rekórdnik -a m (ọ̑)
zastar. rekorder2: bil je rekordnik v postavljanju šotora
SSKJ²
rekôven -vna -o prid. (ō)
zastar. razvpit, zloglasen: rekoven pijanec, ženskar
SSKJ²
rekreácija -e ž (á)
1. dejavnost, s katero se človek telesno, duševno sprosti in okrepi: kolesarjenje, planinarjenje je dobra rekreacija; naprave za rekreacijo / organizator rekreacije kdor se navadno poklicno ukvarja z organiziranjem rekreacije / sredstva za športno rekreacijo
// telesna, duševna sprostitev in okrepitev s kako dejavnostjo: namen te dejavnosti je rekreacija; zagotoviti rekreacijo starostnikov; to dela za rekreacijo in zabavo; rekreacija v naravi / duševna, telesna rekreacija
2. knjiž. ponovna ustvaritev: rekreacija pesnitve
SSKJ²
rekreacíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na rekreacijo: rekreacijski center / rekreacijske naprave / rekreacijski turizem; rekreacijsko drsanje, plavanje
♦ urb. rekreacijska površina
SSKJ²
rekreatívec -vca m (ȋ)
šport. kdor se ukvarja s športom za rekreacijo: na teku so sodelovali tekmovalci in rekreativci; namiznoteniški rekreativci
SSKJ²
rekreatíven -vna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na rekreacijo: rekreativne naprave / rekreativni turizem; rekreativne dejavnosti; rekreativno smučanje
SSKJ²
rekreatívka -e ž (ȋ)
šport. ženska, ki se ukvarja s športom za rekreacijo: navdušena rekreativka; rekreativci in rekreativke / tekaška rekreativka
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
rekreátor -ja m (ȃ)
1. organizator rekreacije: zaposliti se kot rekreator
2. šport. rekreativec: na teku so sodelovali tekmovalci in rekreatorji
SSKJ²
rekreírati se -am se nedov. in dov. (ȋ)
telesno, duševno se sproščati in krepiti s kako dejavnostjo: rekreirati se s hojo, z vrtnarjenjem
SSKJ²
rekriminácija -e ž (á)
pravn. medsebojno obdolževanje soobdolžencev v postopku: na obravnavi je prišlo do rekriminacije
SSKJ²
rekrút -a m (ȗ)
1. nabornik: rekruti so se morali javiti v vojašnici; zdravniški pregled rekrutov
2. vojaški novinec: uriti rekrute; rekruti in stari vojaki
● publ. rekruti tihotapskih organizacij so iz različnih družbenih plasti novi člani, sodelavci
SSKJ²
rekrutácija -e ž (á)
glagolnik od rekrutirati: rekrutacija novih borcev / rekrutacija v vojsko / rekrutacija članov, pristašev / rekrutacija mlade buržoazije iz kmečkega prebivalstva
● dobiti poziv na rekrutacijo za nabor
SSKJ²
rekrúten -tna -o prid. (ȗ)
naboren: rekrutna komisija
● rekrutne vaje vaje vojaških novincev
SSKJ²
rekrutíranec -nca m (ȋ)
kdor je rekrutiran: rekrutiranci so odšli takoj v boj; prisilni rekrutiranec
SSKJ²
rekrutíranje -a s (ȋ)
glagolnik od rekrutirati: rekrutiranje mladih moških; prisilno rekrutiranje / rekrutiranje delavcev
SSKJ²
rekrutírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. nabirati, pridobivati za sodelovanje v boju, vojski: rekrutirati mlade fante iz vasi / rekrutirati nove borce, vojake / dov. rekrutirali so ga v drugi bataljon sprejeli, vzeli kot novinca
2. publ. nabirati, pridobivati sploh: rekrutirati somišljenike iz delavskih vrst
    rekrutírati se publ.
    nastajati iz pripadnikov drugega sloja: večina delavstva se je rekrutirala iz kmečkega prebivalstva; izobraženstvo se rekrutira iz različnih družbenih plasti
    ●     publ. na javnih prireditvah se rekrutirajo tudi nadarjeni glasbeniki se odkrivajo
    rekrutíran -a -o:
    rekrutirani moški so odšli z enoto
SSKJ²
rekrútski -a -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na rekrute: rekrutski šopek / rekrutske vaje
SSKJ²
rektálen -lna -o prid. (ȃ)
med. nanašajoč se na danko: rektalni del debelega črevesa / rektalno merjenje temperature
SSKJ²
rektascenzíja -e ž (ȋ)
astron. razdalja na nebesnem ekvatorju od pomladišča do preseka s krogom, ki gre skozi opazovano telo in nebesni tečaj: izračunati rektascenzijo
SSKJ²
rektificírati -am dov. in nedov. (ȋ)
knjiž. popraviti, izboljšati: rektificirati merilni instrument / rektificirati zemljevid
♦ geom. načrtati, izračunati daljico, ki ima s krivuljo ali lokom krivulje (približno) enako dolžino; kem. z večkratno destilacijo odstraniti primesi
    rektificíran -a -o:
    rektificirana tekočina
    ♦     zgod. rektificirani urbarji sredi 18. stoletja popravljeni in uradno potrjeni urbarji
SSKJ²
rektifikácija -e ž (á)
knjiž. poprava, izboljšava: rektifikacija načrta / rektifikacija destilata
SSKJ²
réktor -ja m (ẹ́)
1. predstojnik univerze, visoke šole: izvoliti za rektorja; rektor in dekan / rektor akademije, univerze
♦ rel. rektor semenišča
2. nekdaj predstojnik nekaterih šol: rektor liceja, stanovske šole
SSKJ²
rektorát -a m (ȃ)
1. položaj, funkcija rektorja: prevzeti, sprejeti rektorat
2. urad predstojništva univerze, visoke šole: rektorat ima svoje prostore v drugem nadstropju; sedež, stavba rektorata; zaposleni na rektoratu / iti na rektorat
SSKJ²
réktorica -e ž (ẹ́)
predstojnica univerze, visoke šole: kandidirati za rektorico univerze
SSKJ²
réktorski -a -o prid. (ẹ́)
nanašajoč se na rektorje: rektorski položaj / slovesen prevzem rektorskih dolžnosti
SSKJ²
rektoskopíja -e ž (ȋ)
med. opazovanje danke skozi zadnjično odprtino: opraviti rektoskopijo
SSKJ²
rekurírati -am dov. in nedov. (ȋ)
knjiž. vrniti se (na kako stvar, dejstvo): pogosto rekurirati na nekatera dejstva, spoznanja
♦ pravn. rekurirati nekdaj pritožiti se zoper sklep v pravdnem postopku
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
rekúrz -a m (ȗ)
knjiž. vrnitev (na kako stvar, dejstvo): rekurz na že omenjana dognanja ni potreben / v njegovih romanih so pogosti rekurzi v preteklost
♦ pravn. rekurz nekdaj pritožba zoper sklep v pravdnem postopku
SSKJ²
rékviem -a m (ẹ̑)
1. rel. pogrebna ali obletna maša za umrle, navadno slovesna, pri kateri se moli, poje vstopni spev z začetkom: Requiem aeternam: naročiti rekviem / slovesni rekviem
// glasb. skladba na liturgično besedilo take maše: komponirati rekviem / poslušati rekviem / Mozartov Requiem in Rekviem
2. knjiž., ekspr. kar izraža, kaže žalost, prizadetost ob koncu, propadu česa: ta filozofija je rekviem stare družbe / njegov roman je rekviem starim časom
SSKJ²
rekviríranje -a s (ȋ)
glagolnik od rekvirirati: rekviriranje hrane
SSKJ²
rekvirírati -am dov. in nedov. (ȋ)
odvzeti premičnine zaradi nujnih potreb vojske, države, zlasti v vojnem času: rekvirirati kmetom, okupiranemu prebivalstvu; rekvirirati hrano, vozila, živino
● ekspr. za plezalne kline je doma rekviriral vse ustrezne železne predmete vzel
    rekviríran -a -o:
    rekvirirana hrana
SSKJ²
rekvizícija -e ž (í)
odvzem premičnin zaradi nujnih potreb vojske, države, zlasti v vojnem času: rekvizicija avtomobila, živine / ker četa ni imela hrane, so odšli na rekvizicijo / vojaška rekvizicija
♦ pravn. odvzem premičnin z odškodnino zaradi splošnih vojaških potreb v vojnem stanju, ob elementarnih nesrečah
// nekdaj dajatev zaradi nujnih potreb vojske, države, zlasti v vojnem času: nalagati prebivalstvu rekvizicije; zvišati rekvizicijo; rekvizicija v krmi, živilih
SSKJ²
rekvizicíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na rekvizicijo: rekvizicijska akcija / rekvizicijsko potrdilo / rekvizicijska komisija
SSKJ²
rekvizít -a m (ȋ)
predmet, priprava, ki se uporablja
a) pri uresničitvi, ponazoritvi določenega dejanja, dogodka kake predstave, pripomoček: igralec je postavil rekvizit nazaj v kot odra; skladišče rekvizitov; meči, pepelniki, ponarejeno sadje in drugi rekviziti / gledališki rekviziti
♦ gled. osebni ki je del igralčeve osebne opreme, scenski rekvizit ki je del scene; rad. zvočni rekviziti priprave, s katerimi se povzročajo zvoki v kaki oddaji, igri
b) navadno s prilastkom pri določenem delu, dejavnosti sploh: igralni, planinski, vrtnarski rekviziti; smuči, rokavice in drugi športni rekviziti / tehnični rekviziti
// nav. ekspr. kar se ponavadi uporablja za doseganje določenega razpoloženja, namena sploh: slavčkovo petje v mesečini je zastarel pesniški rekvizit / solze so nevaren ženski rekvizit
SSKJ²
rekvizitárna -e ž (ȃ)
gled. skladišče rekvizitov: gledališka rekvizitarna
SSKJ²
rekvizíten -tna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na rekvizit: rekvizitno skladišče / njegove besede so skoraj rekvizitne
SSKJ²
rekvizitêr -ja m (ȇ)
gled. delavec, ki skrbi, da so rekviziti za določen prizor pripravljeni, ustrezno razmeščeni: zaposliti se kot rekviziter / filmski, gledališki rekviziter
SSKJ²
rekvizitêrka -e ž (ȇ)
gled. delavka, ki skrbi, da so rekviziti za določen prizor pripravljeni, ustrezno razmeščeni: rekviziterka in garderoberka
SSKJ²
rekvizítor -ja m (ȋ)
kdor rekvirira: patrulja je presenetila rekvizitorje
SSKJ²
relácija -e ž (á)
1. odnos, zveza: ugotavljati relacije med stvarmi; ti pojavi so v časovni, vzročni relaciji / relacije med ljudmi so se spremenile
2. razdalja: za krajšo relacijo je cena prevoza sorazmerno višja / polagati plinovod na relaciji Maribor–Nova Gorica / na vmesnih postajah te relacije nekateri avtobusi ne ustavljajo proge, linije
● publ. ocenjevati delo na daljše časovne relacije na daljša razdobja; publ. odnosi na relaciji Vzhod–Zahod med Vzhodom in Zahodom
♦ mat. odnos med elementi množice
SSKJ²
relácijski in relacíjski -a -o prid. (á; ȋ)
nanašajoč se na relacijo: relacijska vprašanja sodobnega sveta / relacijska tarifa
SSKJ²
relaksácija -e ž (á)
sprostitev: relaksacija mišic / duševna relaksacija
● knjiž. relaksacija zahtev omilitev, zmanjšanje
♦ fiz. relaksacija pojav, da telo z zakasnitvijo reagira na zunanji vpliv; psih. progresivna relaksacija postopno sistematično sproščanje mišic ob istočasnem duševnem sproščanju
SSKJ²
relaksacíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na relaksacijo: relaksacijski čas / relaksacijska vaja
SSKJ²
relaksírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. narediti, povzročiti, da postane tkivo, organ manj napet, nategnjen; sprostiti: relaksirati mišice
2. narediti, povzročiti, da postane kdo čustveno, duševno manj napet, nenapet: delo, zabava ga relaksira; duševno se relaksirati
    relaksíran -a -o:
    relaksirane mišice
SSKJ²
relát -a m (ȃ)
knjiž. kar je v relaciji s čim: relati in njihove relacije
SSKJ²
rélativen in relatíven -vna -o prid. (ẹ̑; ȋ)
1. odvisen od določenega
a) dejstva, okoliščin: občutek, kaj je mrzlo, je relativen; cena blaga je relativna, odvisna od materiala, dela
b) merila, pojmovanja: eni film hvalijo, drugim se zdi slab, okusi so relativni; kaj je lepo, je relativno
2. ki je, se kaže v odnosu do določenega dejstva, s katerim se primerja: relativna majhnost telesa; relativna zaostalost nekaterih držav / doseči relativen uspeh / relativna izobraženost tega človeka ga je presenetila
3. ki se določa, meri glede na razmerje do določene celote, največje mogoče količine in se navadno izraža v odstotkih: relativni podaljšek kovinske palice pri višjih temperaturah; relativna teža možganov
4. omejen, delen2: te razlike kažejo relativno samostojnost mišljenja; vsaka svoboda je relativna
// precej velik, precejšen: zavladalo je obdobje relativnega miru; zagotoviti komu relativno varnost
● publ. konec drame je precej relativen dopušča različno razumevanje, razlago; ekspr. vse je relativno trdne, edino pravilne stvari ni
♦ ekon. relativna mezda razmerje med mezdami delavcev in narodnim dohodkom; relativna prenaseljenost; relativna presežna vrednost presežna vrednost, ki nastane zaradi skrajšanja potrebnega delovnega časa ob danem delavniku; filoz. relativni pojem pojem, določljiv samo z odnosom do drugega pojma; fiz. relativna napaka količnik med absolutno napako in dejansko količino, izražen navadno v odstotkih; geogr. relativna višina višina točke na zemeljskem površju glede na višino kake druge točke; glasb. relativni posluh zmožnost razločevati tone na podlagi njihovih medsebojnih odnosov; gozd. relativna gozdna tla tla, kjer namesto gozda lahko uspevajo kmetijske kulture; jezikosl. relativni stavek oziralni stavek; mat. relativna napaka količnik med absolutno napako in približno vrednostjo; relativna verjetnost verjetnost, da se kak dogodek zgodi prej kot kak drug; relativno število število, ki ima predznak
    rélativno in relatívno prisl.:
    stroški so se relativno zmanjšali; relativno dober, redek, svoboden; rok je relativno zelo kratek; sam.: lepota je nekaj relativnega
SSKJ²
relativírati -am nedov. in dov. (ȋ)
knjiž. delati relativno: zgodovina človekove sodbe, vrednote relativira; vse se relativira
    relativíran -a -o:
    relativirane resnice
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
relativíst -a m (ȋ)
1. kdor misli, trdi, da so vsa spoznanja, resnice, vrednote relativne: po teh neprijetnih izkušnjah je postal še večji relativist / filozofski, moralni relativist
2. pristaš teorije relativnosti: ta znani fizik ni relativist
SSKJ²
relativístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na relativizem: relativistična etika, filozofija / tako gledanje na svet je zelo relativistično
♦ fiz. relativistični delec delec, katerega hitrost v primerjavi s hitrostjo svetlobe ni majhna in ga je treba opisati s (posebno) teorijo relativnosti
SSKJ²
relativitéten -tna -o prid. (ẹ̑)
knjiž. relativnosten: Einsteinova relativitetna teorija
SSKJ²
relativizácija -e ž (á)
glagolnik od relativizirati: relativizacija morale, trditev
SSKJ²
relativízem -zma m (ī)
1. nazor, po katerem so vsa spoznanja, resnice, vrednote relativne: osnova tega leposlovnega dela je relativizem; zavračati relativizem; relativizem in subjektivizem / estetski, spoznavni, vrednostni relativizem; ekspr. sofistika in drugi relativizmi
♦ filoz. spoznavnoteoretična smer, po kateri je človeško znanje odvisno od odnosa med človekom in predmetom spoznavanja
// mišljenje, ravnanje, ki temelji na takem nazoru: tak odnos je dokaz njegovega relativizma / ekspr. pasti v relativizem in skepticizem
2. knjiž. relativnost: zagovarjati tezo o relativizmu vrednot
SSKJ²
relativizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
knjiž. delati relativno: relativizirati merila; te sodbe so se že relativizirale
    relativizíran -a -o:
    relativizirane resnice; tudi ta trditev je že relativizirana
SSKJ²
rélativnost in relatívnost -i ž (ẹ̑; ȋ)
lastnost, značilnost relativnega: relativnost občutkov, vrednot / relativnost potresnih napovedi nezanesljivost, približnost
♦ fiz. načelo relativnosti trditev, da so vsi opazovalni sistemi, ki se ne gibljejo pospešeno in niso v bližini velikih teles, za opis naravnih pojavov enakovredni; (posebna) teorija relativnosti Einsteinova teorija prostora in časa, ki ne vključuje gravitacije; splošna teorija relativnosti Einsteinova teorija gravitacije
// kar je relativno: tudi lepota je relativnost; nasprotja in relativnosti
SSKJ²
rélativnosten in relatívnosten -tna -o prid. (ẹ̑; ȋ)
nanašajoč se na relativnost: upoštevati je treba relativnostni vidik / Einsteinova relativnostna teorija
SSKJ²
relé -êja m (ẹ̑ ȇ)
1. elektr. priprava, ki ob spremembi vhodne električne veličine povzroči spremembo izhodne električne veličine: pripravo vklaplja in izklaplja rele; elektromagnetni rele / frekvenčni rele katerega vzbujevalna veličina je frekvenca; merilni rele ki deluje, ko karakteristična veličina z določeno točnostjo doseže delovno vrednost
2. elektr. žarg. relejna naprava, relejna postaja: rele na Nanosu se je pokvaril; postavljati nove releje; uporabiti satelit za rele / televizijski rele
♦ teh. gasilski cevovod z vsaj eno vmesno motorno brizgalno za poganjanje vode na bolj oddaljeno mesto
SSKJ²
relêjen -jna -o prid. (ȇ)
1. elektr. ki za delovanje uporablja rele: relejna telefonska centrala
// ki deluje kot rele: relejna ura
2. elektr. ki ojači in prenese sprejeti radijski signal dalje: relejni satelit; postavljati po vrhovih hribov relejne postaje / radio Koper je tudi relejna postaja radia Ljubljane
3. voj. nanašajoč se na sprejemanje in posredovanje sporočil: relejna kurirska postaja / relejna mreža
SSKJ²
relêjski -a -o prid. (ȇ)
nanašajoč se na rele: relejski kontakti / relejska postaja relejna postaja
SSKJ²
relevánca -e ž (ȃ)
relevantnost: relevanca trenutnega dogajanja z vidika družbenega razvoja; znanstvena odličnost in gospodarska relevanca projekta / upoštevanje pravne relevance v postopku presoje
SSKJ²
relevánten -tna -o prid. (ȃ)
knjiž. pomemben, bistven: relevantni podatki; to je za presojo položaja relevantno; pravno relevanten
SSKJ²
relevántnost -i ž (ȃ)
pomembnost, bistvenost: relevantnost tega dejstva je očitna; načelo estetske, zgodovinske relevantnosti
SSKJ²
reli gl. rally
SSKJ²
reliéf -a m (ẹ̑)
1. navpična oblikovanost zemeljskega površja: zemljevidi kažejo relief z barvami, črticami; gričevnat, kraški, razgiban relief; relief doline, pokrajine / podmorski relief relief morskega dna
// model, ki tako oblikovanost ponazarja: šola je kupila relief Slovenije; mavčni relief
2. kiparsko delo, pri katerem lik, upodobitev izstopa iz osnovne ploskve: delati, klesati relief; z reliefi okrašena stena; abstraktni relief / kupiti, obesiti relief / klesati v reliefu
// lik, upodobitev, ki izstopa iz osnovne ploskve: relief na kovancu, tapeti, usnju
3. knjiž. oblikovanost česa glede na tipične, različne sestavine: že s prvim romanom je pokazal relief svojega umetniškega sveta
♦ um. figuralni relief; ploski relief; visoki relief pri katerem so nekateri deli likov ločeni od osnovne ploskve
SSKJ²
reliéfen -fna -o prid. (ẹ̑)
1. nanašajoč se na relief: reliefne značilnosti pokrajine / reliefni lik, portret / reliefne tapete
♦ geogr. reliefna karta karta, na kateri je z barvami, barvnimi odtenki, črtkami prikazan relief; tisk. reliefni tisk tisk, pri katerem so črke plastične
2. knjiž. plastičen, nazoren: reliefen opis duševnega razpoloženja; podoba meščanstva je v njegovih romanih zelo reliefna
    reliéfno prisl.:
    reliefno razgibana pokrajina
SSKJ²
reliéfnost -i ž (ẹ̑)
lastnost reliefnega: barve in sence dajejo likom na sliki reliefnost / knjiž. reliefnost osrednje osebe se proti koncu izgublja plastičnost, nazornost
SSKJ²
relígija -e ž (í)
1. zavest o obstoju boga, nadnaravnih sil; vera, verovanje: religija se kaže v različnih oblikah; razvoj, zgodovina religije
// s prilastkom sistem naukov, norm, vrednot in dejanj, obredov, v katerih se ta zavest kaže, vera: islamska, krščanska religija; monoteistične religije / državna religija v nekaterih državah ki jo država z zakonodajo priznava za svojo
2. ekspr., z rodilnikom nazor, prepričanje, ki velja kot najvišja, najpomembnejša vrednota: humanizem je religija našega časa / religija tehnike oboževanje, poveličevanje
SSKJ²
relígijski -a -o prid. (í)
knjiž. verski: religijske vrednote / religijske stavbe
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
religioso [relidžózo] prisl. (ọ̑)
glasb., označba za izraz izvajanja pobožno: igrati religioso
SSKJ²
religiózen -zna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na religijo, veren: religiozen človek; biti religiozen; globoko religiozen / religiozni pojmi / religiozni obredi verski
● knjiž. religiozna ljubezen do zemlje velika, zelo spoštljiva
♦ lit. religiozni ep; sam.: religiozni in ateisti
SSKJ²
religióznost -i ž (ọ̑)
lastnost, značilnost religioznega, vernost: njegova religioznost se je poglobila / budistična, krščanska religioznost / religioznost te pesmi je očitna
SSKJ²
relíka -e ž (í)
bot. rastlina z rumenimi, rožnatimi ali rdečimi cveti v socvetju in trojnatimi ali enostavnimi listi, Cytisus: relika je odcvetela / razprostrta, rdeča relika
SSKJ²
relíkt -a m (ȋ)
kar ostane, se ohrani od česa večjega, obsežnejšega iz prejšnjih obdobij, ostanek: ta beseda je relikt; relikti starih verovanj v ljudskem izročilu; pren., knjiž. glavna oseba v romanu je relikt kapitalizma
● knjiž. ta poklic je danes že relikt zelo redek
// biol. rastlinska ali živalska vrsta, ki se ohrani na ozko omejenem območju iz prejšnjih geoloških dob: ta vrsta polžev je relikt
♦ geol. ledenodobni, terciarni relikti
SSKJ²
relíkten -tna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na relikt: reliktni pojavi v ljudskem pesništvu / reliktno rastlinstvo, živalstvo
SSKJ²
relikviárij -a m (á)
rel. posoda za hranjenje relikvij: izdelati relikviarij; zlat relikviarij; relikviarij v obliki skrinjice
SSKJ²
relíkvija -e ž (í)
1. rel. del telesnih ostankov ali telesni ostanki svetnika, svete osebe, ki se mu izkazuje posebna čast, spoštovanje, sveti ostanki: častiti, hraniti relikvijo / relikvije sv. Cirila
// del predmeta ali predmet, ki je v zvezi s svetnikom, sveto osebo in ki se mu izkazuje posebna čast, spoštovanje: po legendi so to relikvije verig sv. Petra
2. vznes. posmrtni ostanki, truplo zelo cenjenega, spoštovanega človeka: relikvija tega borca za svobodo počiva v domači zemlji
● knjiž. obleka umrlega sina je bila za mater relikvija svetinja; knjiž. vrč iz kitajskega porcelana je hišna relikvija se ohranja, deduje iz roda v rod
SSKJ²
rém -a m (ẹ̑)
fiz., do 1980 enota za merjenje ekvivalentne doze ionizirajočega sevanja: meriti obsevno dozo v remih
SSKJ²
remake in rimêjk -a [rimêjk] m (ȇ)
novejši posnetek, novejša izvedba uspešnega starejšega umetniškega dela, zlasti filmskega, gledališkega, glasbenega: pripravljati, snemati remake; imeti pravice za remake; remake uspešnice iz začetka osemdesetih; scenarij, zamisel za remake
SSKJ²
remanénten -tna -o prid. (ẹ̑)
fiz., navadno v zvezi remanentni magnetizem magnetizem, ki ga ohranijo nekatere snovi tudi zunaj magnetnega polja:
SSKJ²
remedúra -e ž (ȗ)
knjiž. izboljšanje, ureditev: remedura razmer / uvesti remedure v poslovanje izboljšave / remedure proti prekupčevanju ukrepi
SSKJ²
rémek -- v prid. rabi (ẹ̑)
knjiž., v zvezi remek delo umetniško, tehnično dovršeno delo; mojstrovina: filmsko, pripovedno remek delo; remek delo arhitekture
SSKJ²
rémelj -na [reməlj] m (ẹ̑)
nižje pog. (lesena) letev: zaboj iz remeljnov / polagati strešno opeko na remeljne
SSKJ²
rêmen -éna m (é ẹ́)
zastar. jermen: zapeti, zategniti remen
SSKJ²
remí1 tudi rémi -ja m (ȋ; ẹ̑)
igr. igra z dvema snopoma po dvainpetdeset kart in štirimi ali šestimi jokerji: igrati remi
SSKJ²
remí2 -ja m (ȋ)
šah. neodločen izid igre: ponuditi, zavrniti remi; sporazumeti se za remi; partija se je končala z remijem
SSKJ²
remíks tudi remix -a [remíks] m (ȋ)
skladba, oblikovana z združevanjem že izdelane skladbe z novimi zvoki: posneti remiks; zasloveti z najnovejšim remiksom uspešnic; album, kompilacija remiksov; aranžma, vokali za remiks / plesni remiks
SSKJ²
remíksanje -a s (ȋ)
glagolnik od remiksati: remiksanje glasbe, skladb; mojster remiksanja / licenca, ponudba, razpis za remiksanje
SSKJ²
remíksati -am nedov. in dov. (ȋ)
aranžirati, oblikovati skladbo z združevanjem že izdelane skladbe z novimi zvoki: remiksati glasbo; remiksati različne skladbe / remiksati album
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
rèmilitarizácija -e ž (ȅ-á)
ponovna postavitev, namestitev vojaštva in vojaških naprav na kako ozemlje: remilitarizacija obmejnega pasu / remilitarizacija države
SSKJ²
reminiscénca -e ž (ẹ̑) knjiž.
1. nejasen, navadno čustveno obarvan spomin: predajati se sentimentalnim reminiscencam; vrnitev v domovino mu je vzbudila reminiscence na mladost / v pripoved je vpletal nekake zgodovinske reminiscence
2. sestavina, element umetniškega dela, ki oblikovno, motivno spominja na kako drugo umetniško delo: v romanu so očitne reminiscence iz del znanih pisateljev / nova simfonija vsebuje reminiscence na avtorjeva prejšnja dela
SSKJ²
remisíja -e ž (ȋ)
med. začasno izboljšanje bolezni: za to bolezen so značilne remisije
SSKJ²
remix gl. remiks
SSKJ²
remíza -e ž (ȋ)
pokrit prostor za shranjevanje, čiščenje in popravljanje (tirnih) vozil: tramvaj je odpeljal iz remize / remiza za železniške vagone
SSKJ²
remizírati -am dov. in nedov. (ȋ)
šah. končati igro z remijem: veliko partij je remiziral; remizirati s kom
SSKJ²
remónt -a m (ọ̑)
teh. redni pregled, popravilo in zamenjava dotrajanih delov strojev, naprav: remont kotla v plinarni; remont plavža; skrajšati čas remonta / opravljati remont / ladja je v remontu
SSKJ²
remónten -tna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na remont: remontna dela / remontna delavnica; remontno podjetje
SSKJ²
remontírati -am dov. in nedov. (ȋ)
teh. opraviti remont: remontirati stroje
    remontíran -a -o:
    plavž je že remontiran / industrijsko remontirani motor v tovarni ali posebni delavnici obnovljen, popravljen motor
SSKJ²
remórker -ja m (ọ̑)
navt. ladja za vleko, reševanje ladij; vlačilec: z remorkerji so odvlekli poškodovano ladjo; remorker z navezanimi čolni
SSKJ²
remunerácija -e ž (á)
knjiž. nagrada, plačilo: izplačati, odobriti remuneracijo blagajniku društva
SSKJ²
réna1 -e ž (ẹ̑) pog.
1. pokrovka: pokriti lonec z reno
2. nav. mn. činela: boben in rene
SSKJ²
réna2 -e ž (ẹ̑)
metal. žarg. staro, odpadno železo: zbirati reno
SSKJ²
renault -a [renó -ja] m (ọ̑)
osebni avtomobil francoske tovarne Renault: renaulti in citroeni
SSKJ²
renčáč -a m (á)
1. ekspr. pes, ki (zelo) renči: pomiriti renčača
2. slabš. neprijazen, zadirčen človek: ne meni se za tega renčača
SSKJ²
renčánje -a s (ȃ)
glagolnik od renčati: renčanje medveda, psa / ne bom poslušal njegovega renčanja
SSKJ²
renčáti -ím nedov., rênči in rénči; rênčal in rénčal (á í)
1. oglašati se z zamolklim, grozečim glasom: medved, pes renči; divje, močno renčati / grozeče renčati
2. slabš. govoriti z nizkim, neprijaznim glasom: slabe volje je, zato renči; nekaj je godrnjal in renčal predse
// s predlogom neprijazno, zadirčno govoriti s kom: renčati drug na drugega, v drugega
    renčé :
    pes se je renče pritajil
    renčèč -éča -e:
    renčeč glas
SSKJ²
renčàv -áva -o prid. (ȁ á)
ki (rad) renči: renčav pes / slabš. govoriti z renčavim glasom neprijaznim, zadirčnim
SSKJ²
renčelíca -e ž (í)
nar. zahodno priprava za sekanje, obsekavanje, navadno z ukrivljenim koncem; klestilnik: z renčelico je naklestil kup vej
SSKJ²
rendez-vous gl. randevu
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
renegát -a m (ȃ)
nav. slabš. odpadnik, navadno narodni: postati renegat / narodni renegat
SSKJ²
renegátka -e ž (ȃ)
nav. slabš. odpadnica, navadno narodna: v tujini je postala renegatka
SSKJ²
renegátski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na renegate: renegatsko dejanje / renegatska skupina
SSKJ²
renegátstvo -a s (ȃ)
nav. slabš. odpadništvo, zlasti narodno: očitali so mu renegatstvo / narodno renegatstvo
SSKJ²
renesánčen -čna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na renesanso: renesančni slog / renesančne freske; renesančna literatura / renesančni skladatelji
SSKJ²
renesánčnik -a m (ȃ)
renesančni umetnik: italijanski renesančniki; dela renesančnikov
SSKJ²
renesánsa -e ž (ȃ)
1. um. evropski umetnostni slog v 15. in 16. stoletju, ki posnema staro grško in rimsko umetnost: proučevati renesanso in barok; glasbena renesansa; renesansa v slikarstvu / italijanska renesansa; karolinška renesansa
// doba tega sloga: razvoj arhitekture v renesansi / pozna renesansa
2. knjiž. prerod: renesansa univerze / renesansa športa v dvajsetem stoletju razcvet
SSKJ²
renesánski -a -o prid. (ȃ)
knjiž. renesančen: renesanski slog / renesanska arhitektura
SSKJ²
renéta -e ž (ẹ̑)
agr. jesensko ali zimsko jabolko zelene ali rumene barve z rdečimi, oranžnimi progami: jonatan in reneta
SSKJ²
rénij -a m (ẹ́)
kem. redka, zelo težko taljiva žlahtna kovina bele barve, element Re: pridobivanje renija
SSKJ²
reniténca -e ž (ẹ̑)
knjiž. upornost, kljubovalnost: mladostna renitenca
SSKJ²
reniténten -tna -o prid. (ẹ̑)
knjiž. uporen, kljubovalen: renitenten človek
SSKJ²
renklóda -e ž (ọ̑)
agr. sadno drevo ali njegov rdeči, rumeni, zeleni koščičasti sad: renklode in mirabele / zelena renkloda
SSKJ²
renomé -êja m (ẹ̑ ȇ)
knjiž. ugled, sloves: ohraniti si renome; paziti na renome; tovarna si je s svojimi izdelki pridobila svetovni renome / imeti velik renome
SSKJ²
renominácija -e ž (á)
glagolnik od renominirati: renominacija delnic, proračuna
SSKJ²
renominírati -am dov. in nedov. (ȋ) ekon.
ponovno določiti vrednost česa: renominirati proračun
SSKJ²
renomírati -am nedov. in dov. (ȋ)
knjiž. hvaliti, slaviti: v govoru je renomiral pokojnikove zasluge
// hvaliti se, postavljati se: nikar spet ne renomiraj; rad renomira s svojo spretnostjo
    renomíran -a -o
    1. deležnik od renomirati: toliko renomirano blago se je izkazalo za slabo
    2. znan, slovit: renomiran znanstvenik; renomirana tovarna; renomirano zdravilišče
SSKJ²
renóns1 -a m (ọ̑)
igr. zahteva pri kartanju, da se zaradi kršenja pravil igra razveljavi, konča: zaradi renonsa so nehali igrati
SSKJ²
renóns2 medm. (ọ̑)
igr. izraža pri kartanju zahtevo, da se zaradi kršenja pravil igra razveljavi, konča: renons, zmotil si se pri deljenju kart
SSKJ²
renónsa -e ž (ọ̑)
igr. renons1: zaradi renonse je bila igra razveljavljena
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
renovácija -e ž (á)
knjiž. obnova, prenova: renovacija gradu, lokala
SSKJ²
renovíranje -a s (ȋ)
knjiž. obnavljanje, prenavljanje: renoviranje stanovanja
SSKJ²
renovírati -am dov. in nedov. (ȋ)
knjiž. obnoviti, prenoviti: renovirati grad, ladjo
    renovíran -a -o:
    renovirana slika; renovirano stanovanje
SSKJ²
rénski -a -o prid. (ẹ̑)
1. nanašajoč se na Ren: renski breg / renska mesta
2. agr., v zvezi renski rizling trta z grozdi s srednje velikimi rumenkastimi jagodami, po izvoru iz Nemčije: gojiti renski rizling
// kakovostno belo vino iz grozdja te trte z izrazitim vonjem: buteljka renskega rizlinga
♦ num. renski goldinar zlatnik, kovan od konca 14. stoletja v zahodni Nemčiji; rajniš
SSKJ²
rénta -e ž (ẹ̑)
v nekaterih državah dohodek od lastništva nepremičnin, vplačanega denarja: dobivati, imeti rento; živeti od rente / podpisati dogovor o dosmrtni renti; poškodovanec ima pravico do mesečne rente / prodati rento
♦ ekon. zemljiška renta presežni produkt, ki ga dobi zemljiški lastnik, ki da zemljo v zakup, v obliki dela, pridelkov ali denarja
SSKJ²
rentabílen -lna -o prid., rentabílnejši (ȋ)
ki prinaša dobiček ali pri katerem se dejanski stroški v celoti povrnejo, donosen: rentabilna proizvodnja; pri teh cenah govedoreja ni rentabilna; rentabilno poslovanje / rentabilna železniška proga
// ki prinaša dobiček, korist: to delo ni rentabilno / izbral si je rentabilen poklic
    rentabílno prisl.:
    rentabilno poslovati
SSKJ²
rentabilitéta -e ž (ẹ̑)
knjiž. rentabilnost: rentabiliteta proizvodnje / rentabiliteta velikih ladij
SSKJ²
rentabilitéten -tna -o prid. (ẹ̑)
knjiž. rentabilnosten: pri novih investicijah je potrebno upoštevati rentabilitetne faktorje
SSKJ²
rentabílnost -i ž (ȋ)
lastnost, značilnost rentabilnega: ugotavljati rentabilnost poslovanja; rentabilnost proizvodnje / poslovati na meji rentabilnosti komaj še rentabilno / rentabilnost planinskih koč
SSKJ²
rentabílnosten -tna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na rentabilnost: rentabilnostne težnje v gospodarstvu
♦ ekon. rentabilnostni račun ugotavljanje razmerja med dobičkom in vloženimi sredstvi
SSKJ²
rent-a-car in rent a car -- tudi -a [rént-a-kár] m (ẹ̑-ȃ)
izposojevalnica avtomobilov: podjetje ima rent-a-car
// pog. avtomobil, izposojen v taki izposojevalnici: na letališču je najel rent-a-car; v prid. rabi: rent-a-car služba
SSKJ²
rentáčenje -a s (á)
glagolnik od rentačiti: ni se zmenil za njegovo rentačenje; preklinjanje in rentačenje
SSKJ²
rentáčiti -im nedov. (á ȃ) ekspr.
1. z grobim, zadirčnim govorjenjem izražati jezo, nezadovoljstvo: nič ji ni prav, zmeraj rentači; rentačiti zaradi slabega vremena / rentačiti na koga, nad kom
// s prislovnim določilom tako izražajoč jezo, nezadovoljstvo iti: rentačiti dalje po cesti
2. grobo, zadirčno govoriti: kaj tako rentačiš, mirno povej / vse so pokvarili, je rentačil
SSKJ²
rénten -tna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na rento: rentni upravičenec / rentni dohodek
SSKJ²
réntgen -a m (ẹ̑)
1. rentgenski aparat: rentgen se je pokvaril; slikati z rentgenom
// pog. rentgenski pregled: poslati bolnika na rentgen
// pog. rentgenski oddelek: v službi je na rentgenu
2. fiz., do 1980 enota za merjenje obsevne doze ionizirajočega sevanja: meriti moč sevanja v rentgenih
SSKJ²
rentgenizíranje -a s (ȋ)
glagolnik od rentgenizirati: poslati bolnika na rentgeniziranje; rentgeniziranje pljuč
SSKJ²
rentgenizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
presvetljevati ali slikati z rentgenskimi žarki, zlasti telesne dele, organe: rentgenizirati prsni koš, pljuča / rentgenizirati bolnika
● ekspr. rentgeniziral jih je skozi svoja debela očala ostro, predirljivo gledal
♦ teh. rentgenizirati kovinski ulitek
SSKJ²
rentgenográm -a m (ȃ)
med. rentgenski posnetek: rentgenogram kostnih zlomov
♦ teh. rentgenogram zvarjenih stikov
SSKJ²
rentgenológ -a m (ọ̑)
strokovnjak za rentgenologijo: kongres rentgenologov / zdravnik rentgenolog
SSKJ²
rentgenologíja -e ž (ȋ)
veda o rentgenskih žarkih in njihovi uporabi zlasti v medicini: razvoj rentgenologije / inštitut za rentgenologijo
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
rentgenolóški -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na rentgenologe ali rentgenologijo: rentgenološke preiskave / rentgenološki inštitut; rentgenološki oddelek bolnišnice
SSKJ²
réntgenski -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na uporabo rentgenskih žarkov: rentgensko presvetljevanje; rentgensko slikanje zob / rentgenski aparat aparat za presvetljevanje ali slikanje telesnih delov, organov z rentgenskimi žarki / rentgenski oddelek v bolnišnici; rentgenski tehnik
♦ fiz. rentgenski žarki ali rentgenska svetloba elektromagnetno valovanje z majhno valovno dolžino, izvirajoče iz elektronov v atomih; rentgenska cev priprava za pridobivanje rentgenskih žarkov; med. rentgenski izvid; rentgenski posnetek; rentgenska diagnostika; teh. rentgenska naprava za odkrivanje razpok v zidu; rentgenska preiskava ulitka
    réntgensko prisl.:
    rentgensko slikati prsni koš
SSKJ²
rentier -a [rentjé -êja] m (ẹ̑ ȇ)
knjiž. rentnik: rentieri in delničarji
SSKJ²
rentírati se -am se nedov. in dov. (ȋ)
knjiž. prinašati korist, dobiček: zgraditi hotel, ki bi se rentiral; ta investicija se počasi rentira
SSKJ²
réntnica -e ž (ẹ̑)
v nekaterih državah ženska, ki ima, prejema rento: poročil se je z bogato rentnico
SSKJ²
réntnik -a m (ẹ̑)
kdor ima, prejema rento: bogat rentnik; rentniki in podjetniki
SSKJ²
rentnína -e ž (ī)
v nekaterih državah davek od rente: plačevati rentnino
SSKJ²
réntniški -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na rentnike: rentniški družbeni sloj / rentniška miselnost
SSKJ²
rèokupácija -e ž (ȅ-á)
knjiž. ponovna zasedba, ponovna osvojitev: avstrijska reokupacija Ilirskih provinc
SSKJ²
reorganizácija -e ž (á)
glagolnik od reorganizirati: opraviti reorganizacijo; reorganizacija šolstva; načrt za reorganizacijo
SSKJ²
reorganizacíjski -a -o prid. (ī)
nanašajoč se na reorganizacijo: reorganizacijske spremembe / reorganizacijska dejavnost
SSKJ²
reorganizíranje -a s (ȋ)
glagolnik od reorganizirati: pospešiti reorganiziranje armade
SSKJ²
reorganizírati -am dov. in nedov. (ȋ)
na novo, drugače organizirati: reorganizirati delo v šoli; reorganizirati gospodarstvo / reorganizirati društvo; četa se je morala reorganizirati
SSKJ²
reostát -a m (ȃ)
elektr. spremenljivi upor z dvema priključkoma za uravnavanje električne upornosti: reostat se je pokvaril
SSKJ²
rèp rêpa in répa tudi rép -a m (ȅ é, ẹ́; ẹ́)
1. gibljiv, različno oblikovan podaljšek zadnjega dela trupa nekaterih živali: pes je dvignil, spodvil rep; prisekati rep; ribe krmarijo z repom; krava je z repom odganjala muhe; žival z dolgim repom; košat, kosmat rep; ploščat bobrov rep; ima dolg jezik kot krava rep / juha iz govejega repa; pren. v hlevu ima več repov (živine)
// dlaka, perje, ki ta podaljšek prekriva: pav je razprl rep; izpuliti pero iz repa; žima iz konjskega repa; ptica s pisanim repom
2. navadno s prilastkom repu podoben del česa
a) po mestu: rep letala, vozila
b) po obliki: rep klopotca, kometa / ekspr.: ponev z dolgim repom; pipa s kratkim repom ustnikom
3. zadnji, končni del skupine ljudi, živali, predmetov: rep kolone, sprevoda; rep konvoja je zaostal / vagon na repu vlaka / biti, hoditi na repu za skupino
4. ekspr. dolga vrsta: rep pred pultom se je daljšal / čakati, stati v repu
5. pog. v šop speti lasje: narediti si rep / lase je počesala v dva repa
// navadno v zvezi konjski rep visoko nad tilnikom v šop speti lasje: ima, nosi konjski rep / speti lase v konjski rep
● ekspr. govoril je nekaj, kar ni imelo ne glave ne repa kar je govoril, je bilo brez logične povezave; pog., ekspr. izpuliti hudiču rep doseči, napraviti kaj na videz nemogočega; z drznim dejanjem napraviti kaj neškodljivo; ekspr. stisnil je rep med noge umaknil se je, zbežal je; vdal se je, odnehal je; ekspr. stopiti komu na rep narediti, da ne more opravljati določene dejavnosti, storiti določenega dejanja; publ. naše moštvo je na repu lestvice na enem izmed zadnjih mest, na zadnjem mestu; ekspr. za mišji rep je manjkalo, pa bi me ujeli zelo malo; ekspr. če mački na rep stopiš, zacvili človek se oglasi, razburi, če kdo prizadene njegove koristi, interese; preg. izgovor je dober, tudi če ga pes na repu prinese v sili se izkoristi kakršnokoli opravičilo
♦ agr. kozolec na rep dvojni kozolec s podaljškom; anat. konjski rep šop hrbtenjačnih živcev na koncu hrbtenjače; rep mišice tanjši del mišice, ki je s kito pripet na kost; bot. kozji rep rastlina s trikotnimi kopjastimi listi in majhnimi zelenimi cveti v socvetjih; stajska metlika; lisičji rep trava z jajčastim, ovalnim ali podolgovatim socvetjem, Alopecurus; mačji rep trava z ozkim, valjastim socvetjem, Phleum; pasji rep trava, ki raste na vlažnih tleh, Cynosurus; les. lisičji rep ročna žaga z ročajem na eni strani in listom, ki se proti koncu zožuje; šport. rep smučke; teh. spoj na lastovičji rep spoj, pri katerem ima vezni element trapezast prerez; zool. opice z oprijemalnim repom
SSKJ²
répa -e ž (ẹ́)
kulturna rastlina z velikimi listi ali njen beli omeseneli podzemeljski del: okopavati, pleti, puliti repo; sejati repo; debela, puhla repa / ribati repo / olupiti nekaj rep / skuhati kislo repo
● nar. laška repa krmna rastlina z užitnimi, krompirju podobnimi gomolji; topinambur
♦ gastr. bujta repa prekmurska jed iz repe, kaše in svinjskega mesa
SSKJ²
repáč -a m (á)
ekspr. žival z dolgim repom: repač ga je oplazil z repom
♦ metal. repač nekdaj težko kladivo na vodni pogon
SSKJ²
répar -ja m (ẹ̑)
nekdaj srebrnik za štiri krajcarje: od trgovca si je izposodil šestdeset goldinarjev in pet reparjev
♦ num. srebrnik s podobo repe na eni strani, kovan od začetka 16. stoletja v Salzburgu
SSKJ²
reparácija -e ž (á)
nav. mn. dajatev, ki se določi pripadnikom premagane države, vojna odškodnina: Nemci so morali po drugi svetovni vojni plačati velike reparacije / vojne reparacije
SSKJ²
reparacíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na reparacijo: reparacijska komisija / reparacijske dajatve
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
reparatúra -e ž (ȗ)
knjiž. popravilo, popravljanje: plačati za reparaturo radijskega sprejemnika; generalna reparatura / reparatura avtomobila je dolgo trajala
SSKJ²
reparatúren -rna -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na reparaturo: reparaturna dela / reparaturni stroški
SSKJ²
reparírati -am dov. in nedov. (ȋ)
knjiž. popraviti: pisalni stroj je treba reparirati
SSKJ²
repartícija -e ž (í)
knjiž. razdelitev, porazdelitev: reparticija stroškov
SSKJ²
repasáž -a m (ȃ)
šport., pri nekaterih tekmovanjih dodatno tekmovanje izločenih tekmovalcev, ki omogoči uvrstitev v nadaljnje tekmovanje: v finale so se uvrstili šele po repasažih / repasaž osmercev
SSKJ²
repasírati -am dov. in nedov. (ȋ)
tekst. popraviti manjše napake zlasti pri pleteninah:
SSKJ²
répast1 -a -o prid. (ẹ́)
podoben repi: jabolka imajo repast okus
● ekspr. imeti repaste lase ravne, v pramenih viseče
SSKJ²
rêpast2 in répast -a -o prid. (é; ẹ́)
podoben repu: repast podaljšek
// repat: repasta žival
SSKJ²
repàt -áta -o prid. (ȁ ā)
ki ima rep: repata žival
// ki ima velik, košat rep: repata lisica
♦ vrtn. repati ščir okrasna rastlina z rdečimi, dolgo trajajočimi cveti, Amaranthus caudatus; zool. repate dvoživke
SSKJ²
repáti1 -ám nedov. (á ȃ)
ekspr. hoditi (tik za kom): kaj pa repaš za menoj / vsak dan je repala v sosednjo vas
SSKJ²
repati2 ipd. gl. rapati ipd.
SSKJ²
repatíca -e ž (í)
plinasto nebesno telo s svetlim jedrom in repu podobnim podaljškom: na nebu se je pojavila repatica; opazovati repatico / zvezda repatica
SSKJ²
repatriácija -e ž (á)
glagolnik od repatriirati: repatriacija internirancev; komisija za repatriacijo
SSKJ²
repatriacíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na repatriacijo: repatriacijski postopek / repatriacijska komisija
SSKJ²
repatriíranec -nca m (ȋ)
knjiž. kdor je repatriiran: pomagati repatriirancem
SSKJ²
repatriírati -am dov. in nedov. (ȋ)
knjiž. narediti, omogočiti, da se kdo vrne v domovino: repatriirati vojne ujetnike / repatriirati arhivsko gradivo
    repatriíran -a -o:
    repatriirani begunci; bil je ujet in repatriiran
SSKJ²
rêpček in répček -čka m (ē; ẹ̄)
ekspr. repek: pes maha z repčkom; zajčji repček
SSKJ²
repèč -éča -e prid. (ȅ ẹ́)
nar. pordel, zaripel: sedel je pri ognju z repečim obrazom; repeč od sramu
SSKJ²
rêpek in répek -pka m (ē; ẹ̄)
nav. ekspr. manjšalnica od rep: mačica se igra z repkom; kratek repek / klobasa z repkom / stati v repku pred trgovino / lase si je spenjala v dva repka
SSKJ²
repelènt -ênta tudi -énta m (ȅ é, ẹ́)
sredstvo, ki ščiti pred piki žuželk, klopov: uporabljati repelente proti klopom
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
répen1 -pna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na repo: repno listje, perje; repno seme / repni olupki / repno polje
♦ bot. repna ogrščica repi sorodna rastlina z rumenimi cveti, ki se goji zaradi oljnatega semena, Brassica rapa var. silvestris
SSKJ²
rêpen2 in répen -pna -o prid. (ȇ; ẹ̑)
nanašajoč se na rep: repne dlake; repna peresa
♦ anat. repno vretence; zool. repna plavut neparna plavut na koncu repa pri ribah, kitih
SSKJ²
repénčiti se -im se nedov. (ẹ́ ẹ̑) ekspr.
1. oblastno, prevzetno se vesti, ravnati: doma se repenči, v službi je pa preveč pohleven; repenčiti se kakor petelin na gnoju
2. jeziti se, razburjati se: repenči se, kadar boš upravičen; najbolj so se repenčili tisti, ki se jim sploh ne bi bilo treba / dokaži, da nisi reva, se je repenčil
SSKJ²
reper ipd. gl. raper ipd.
SSKJ²
reperkusíja tudi reperkúsija -e ž (ȋ; ú)
mn., publ. posledica: spor med državama je imel škodljive reperkusije; tako ravnanje ne bo brez neprijetnih reperkusij / dviganje cen električne energije bo privedlo do reperkusij na cene izdelkov bo vplivalo
SSKJ²
repertoár -ja m (ā)
1. skupek gledaliških, glasbenih del, ki se izvajajo v eni sezoni: sestavljati repertoar; uvrstiti dramo, opero v repertoar; bogat, sodoben repertoar; repertoar naših gledališč je letos zelo zanimiv / železni repertoar gledališka, glasbena dela, ki se zaradi svoje umetniške vrednosti, priljubljenosti izvajajo več sezon
● pog. dati dramo na repertoar izvajati, uprizarjati jo
// vloge, skladbe, ki jih obvlada kak igralec, glasbenik: pevec, pianist z zelo širokim repertoarjem; značilnosti igralčevega repertoarja
2. knjiž. količina, kakovost stvari iste vrste, v kateri se je mogoče odločiti; izbira: bogat repertoar izraznih sredstev / figure iz beneškega slikovnega repertoarja
3. ekspr., z rodilnikom množina različnih stvari iste vrste: bogat repertoar čustev in razpoloženj; širok repertoar možnosti
SSKJ²
repertoáren -rna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na repertoar: repertoarni načrt / repertoarna politika gledališča
SSKJ²
repertórij -a m (ọ́)
knjiž. seznam, popis s pregledno urejenimi podatki o določeni tematiki: leksikon je uporaben tudi kot bibliografski repertorij; repertorij starih zgodovinskih tekstov / repertorij pravnih določil seznam, kazalo
● knjiž. protestantski šolski repertorij protestantske šolske knjige
SSKJ²
rêpete medm. (ȇ)
izraža zahtevo po ponovitvi, še (enkrat): ko je pojedel, je rekel: repete; sam.: prositi za repete
SSKJ²
repetènt -ênta tudi -énta m (ȅ é, ẹ́)
pog. učenec, ki ponavlja razred; ponavljavec: v tem razredu je nekaj repetentov
SSKJ²
repetêntka tudi repeténtka -e ž (ē; ẹ̄)
pog. učenka, ki ponavlja razred; ponavljavka: v razredu je samo ena repetentka
SSKJ²
repetícija -e ž (í)
knjiž. ponovitev, ponavljanje: dijaku je potrebna repeticija nekaterih poglavij
♦ glasb. zaporedno hitro ponavljanje istega tona; znak za ponavljanje skladbe ali dela skladbe; ponavljaj
SSKJ²
repetírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. knjiž. ponoviti: predstavo so na željo občinstva še dvakrat repetirali
● šol. žarg. repetirati razred ponavljati
2. voj. potegniti zaklep pri nekaterih vrstah ročnega strelnega orožja nazaj in potisniti naboj v cev: repetiral je in ustrelil / repetirati puško, pištolo
SSKJ²
repetíren -rna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na ročno strelno orožje, pri katerem se z zaklepom potisne vsak naboj posebej iz magazina v cev: repetirni mehanizem / repetirna puška repetirka
SSKJ²
repetírka -e ž (ȋ)
voj. puška, pri kateri se z zaklepom potisne vsak naboj posebej iz magazina v cev: vojaki so bili oboroženi z repetirkami / puška repetirka
SSKJ²
repetitíven -vna -o prid. (ȋ)
knjiž. ponavljajoč se: repetitivni gibi
SSKJ²
repetítor -ja m (ȋ)
šol., nekdaj kdor ponavlja s kom učno snov: preživljal se je kot repetitor
SSKJ²
repetitórij -a m (ọ́) šol.
1. ciklus predavanj in vaj, namenjen ponavljanju učne snovi: organizirati repetitorij matematike
2. priročnik za ponavljanje učne snovi: napisati fizikalni repetitorij
SSKJ²
repetníca -e ž (í)
nav. mn., star. perutnica: golob je razprostrl repetnice; mahati, udarjati z repetnicami
SSKJ²
repetníčka -e ž (í)
nav. mn., star. perutnička: ptič je razprostrl repetničke in odletel
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
répica1 -e ž (ẹ́)
nav. ekspr. manjšalnica od repa: izpulila je nekaj repic in zelnatih glav / na trgu je kupila kislo repico
♦ agr. oljna repica kulturna rastlina z rumenimi cveti, ki se goji zaradi oljnatega semena
SSKJ²
repíca2 -e ž (í)
nar. vzhodno zadnji del sore: sedeti na repici
SSKJ²
repíca3 -e ž (í)
nar. koroško krompir: saditi repico
SSKJ²
repìč -íča m (ȉ í)
repek: ptič s kratkim repičem
SSKJ²
répičen -čna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na oljno repico: repično polje / repično olje
SSKJ²
repína1 -e ž (í)
meso z repa prašiča ali goveda: skuhati repino; juha iz repine
SSKJ²
repína2 -e ž (í)
nar. repno listje, repno perje: posušiti repino
SSKJ²
repíncelj -clja m (í)
nar. vzhodno motovilec: nabirati repincelj; seme repinclja
SSKJ²
repínec -nca m (ȋ)
bot. rastlina z rdečkastimi cveti v koških in kaveljčastimi ovojnimi listi, Arctium: ob poti raste repinec / navadni repinec
SSKJ²
repíšče in répišče -a s (í; ẹ́)
njiva, na kateri raste repa: s plevelom zaraslo repišče / saditi krompir na repišče
SSKJ²
répiti -im tudi rêpiti -im nedov. (ẹ́ ẹ̑; é ȇ)
ekspr. hoditi (tik za kom): kamor je šla, je repil za njo
SSKJ²
répje -a s (ẹ̑)
repno listje, repno perje: skuhati, sušiti repje
SSKJ²
repkáti -ám tudi répkati -am tudi rêpkati -am nedov. (á ȃ; ẹ̑; ȇ)
1. ekspr. mahati z repom: pes je prijazno repkal
2. ekspr. hoditi (tik za kom): zmeraj je repkal za njo
3. nar. zahodno paberkovati: otroci so repkali po vinogradu
SSKJ²
replicírati -am dov. in nedov. (ȋ)
knjiž. odgovoriti, zlasti kratko, jedrnato, navadno zavrnilno: repliciral je na vsako negativno kritiko; govornik je repliciral, vztrajajoč pri svoji izjavi
SSKJ²
replíka -e ž (ȋ)
1. knjiž. odgovor, zlasti kratek, jedrnat, navadno zavrnilen: njegovo razpravljanje o srednjem veku je sprožilo več replik; replika na članek; replika v razpravi / replike nekaterih razpravljavcev obsegajo več strani
2. gled. del dramskega besedila, ki ga igralec govori, ne da bi ga prekinil drug igralec: režiser je iz besedila črtal nekatere replike; igralec vadi replike; duhovite replike; retorične replike
3. um. izvirnemu kipu ali sliki enaka umetnina istega umetnika: portret je naslikal v več replikah
♦ pravn. odgovor javnega tožilca na obrambo, zagovor obtoženca ali tožnika na toženčev odgovor
SSKJ²
replikánt -a m (ā á)
1. kdor replicira, da repliko: replikant je imel svoj monolog
2. kopija: replikante je težko izslediti / proizvodnja nove generacije robotskih replikantov / ustvariti človeške replikante
SSKJ²
repljáti -ám nedov. (á ȃ)
ekspr. hoditi (tik za kom): kamor je šel, je repljala za njim
SSKJ²
répnat -a -o prid. (ẹ̑)
podoben repi: sadje repnatega okusa / narisal je srce repnate oblike
SSKJ²
répnica -e ž (ẹ̑)
1. voda, v kateri se kisa repa: repo v sodu obtežimo, da repnica pokrije pokrov; duh po repnici
2. nar. zasipnica, podsipnica: napraviti, odpreti repnico; spravljati repo in korenje v repnico
♦ bot. rastlina s pernato deljenimi ali lirastimi listi in rumenimi cveti, Rapistrum
SSKJ²
répnik -a m (ẹ̑)
1. njiva, na kateri raste repa: hoditi po repniku; repnik in zelnik
2. nar. repno listje, repno perje: sušiti repnik
3. nar. vzhodno večji lončen, z žico povezan lonec za kuhanje svinjske krme: postaviti repnik v peč
4. zool. majhna ptica pevka s kostanjevo rjavim hrbtom in sivkasto glavo, Acanthis cannabina: gojiti repnike in kanarčke
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
répnjak in repnják -a m (ẹ̑; á)
bot. gola ali dlakava rastlina z belimi, rumenkastimi ali svetlo vijoličastimi cveti v socvetjih, Arabis: repnjak cvete / alpski, bohinjski repnjak
SSKJ²
repopulácija -e ž (á)
ponovno naseljevanje (avtohtonih živali): program, projekt repopulacije soške postrvi; načrti, ribogojnica za repopulacijo; vzreja in repopulacija / naravna repopulacija
SSKJ²
repopulácijski tudi repopulacíjski -a -o prid. (á; ȋ)
nanašajoč se na repopulacijo: repopulacijski program / repopulacijska sposobnost vodotokov
SSKJ²
reporéznica -e ž (ẹ̑)
stroj za rezanje repe: reporeznica se je pokvarila; prodati reporeznico
SSKJ²
reportáža -e ž (ȃ)
sestavek, radijska, televizijska oddaja, ki opisuje ali prikazuje aktualne dogodke, kraje: napisati, posneti reportažo; objavljati reportaže / fotografska reportaža fotografski posnetki o čem, navadno s kratkim komentarjem; radijska, televizijska reportaža; športna reportaža / pisatelj se v slogu približuje reportaži
// poročanje o kakem aktualnem dogodku, kraju zlasti s kraja dogajanja: poslušati reportažo z nogometnega igrišča; reportažo je moral nenadoma prekiniti
SSKJ²
reportážen -žna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na reportažo: reportažna snov / reportažni opis; reportažni slog / reportažni članki; reportažna oddaja
♦ rad. reportažni avtomobil avtomobil z aparaturo za radijsko ali televizijsko snemanje
    reportážno prisl.:
    reportažno pisan roman; reportažno poenostavljena karakterizacija oseb
SSKJ²
reportážnost -i ž (ȃ)
lastnost, značilnost reportažnega: pisatelju očitajo reportažnost; imeti čut za reportažnost
SSKJ²
repórter tudi repôrter -ja m (ọ̑; ō)
novinar, ki na kraju dogajanja zbira ali posreduje informacije o čem: s svetovnega prvenstva v atletiki je poročalo več domačih reporterjev; delati kot reporter pri časopisu, radiu / časopisni reporter; radijski, televizijski reporter
SSKJ²
repórterka tudi repôrterka -e ž (ọ̑; ō)
novinarka, ki na kraju dogajanja zbira ali posreduje informacije o čem: nekaj časa je delala kot reporterka; športna reporterka
SSKJ²
repórterski tudi repôrterski -a -o prid. (ọ̑; ō)
nanašajoč se na reporterje: reporterski poklic; reportersko delo / reporterski slog
SSKJ²
repoštèv in repoštév -éva m (ȅ ẹ́; ẹ̑)
v pravljicah staremu moškemu podobno bitje z dolgo sivo brado, ki živi v goratih predelih: pravljica o repoštevu
SSKJ²
repovski gl. rapovski
SSKJ²
represálija -e ž (á)
nav. mn. nasilno dejanje, nasilen ukrep, navadno kot povračilo za kako dejanje: protestirati proti streljanju talcev in drugim represalijam; groziti z represalijami; surove represalije; okupatorjeve represalije nad civilnim prebivalstvom / za represalijo je okupator začel požigati vasi
♦ pravn. protipravno dejanje ene države kot odgovor na protipravno dejanje druge države
// nasilno dejanje, nasilen ukrep sploh: tudi represalije niso preprečile stavke; represalije proti levičarskim gibanjem
SSKJ²
represíja -e ž (ȋ)
knjiž. uporaba prisilnih ukrepov, sredstev za odpravljanje, onemogočanje kake dejavnosti, kakega stanja: v državi se je povečala represija; z represijo so skušali preprečiti politično organiziranje delavcev
♦ pravn. kazenska represija kaznovanje; psih. represija nezavedno odrivanje nagonskih teženj, hotenj, čustev, ki niso sprejemljiva za zavest, v podzavest
SSKJ²
represíva -e ž (ȋ)
knjiž. dejavnost, ki se ukvarja z odpravljanjem ali zmanjševanjem posledic nesreč, požarov: sredstva za represivo; represiva in preventiva / požarna represiva
SSKJ²
represíven1 -vna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na represijo: represivna družba; povečana represivna politika; represivno delovanje države; represivno zmanjševanje kriminalitete / z represivnimi sredstvi so skušali povečati pritisk na stavkajoče delavce; represivne akcije proti pristašem osvobodilnega gibanja nasilne, zastraševalne
♦ ped. represivna vzgoja vzgoja, ki temelji na zastraševanju in omejevanju
SSKJ²
represíven2 -vna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na represivo: preventivna in represivna požarnovarnostna služba / represivni ukrepi v zavarovalništvu
SSKJ²
represívnost -i ž (ȋ)
knjiž. stanje represivnega1: povečanje represivnosti v družbi / uveljavljati načela zakonitosti, humanosti in omejene represivnosti
SSKJ²
reprezentácija -e ž (á)
1. knjiž. predstavljanje, zastopanje: pravica reprezentacije predsednika republike
2. publ. reprezentanca: dodeliti sredstva za reprezentacijo
● knjiž. zanimiva gledališka reprezentacija dogodkov prikaz, predstavitev
SSKJ²
reprezentacíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na reprezentacijo: reprezentacijski organ / reprezentacijska pravica / reprezentacijski stroški
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
reprezentánca -e ž (ȃ)
1. moštvo, ki predstavlja, zastopa kako organizacijo, skupnost na kakem tekmovanju: sestaviti reprezentanco; reprezentanca mesta; trener reprezentance / državna reprezentanca ki predstavlja, zastopa državo na mednarodnem tekmovanju; nogometna, telovadna reprezentanca
2. predstavljanje, zastopanje: reprezentanca podjetij v tujini
● ekspr. predsednik je v društvu bolj za reprezentanco njegova dejavnost se malo čuti
// pogostitev ob poslovnih, družabnih stikih: sredstva za reprezentanco so se zmanjšala
SSKJ²
reprezentánčen -čna -o prid. (ȃ)
1. nanašajoč se na reprezentanco: reprezentančni igralci / reprezentančni dres / reprezentančni sklad; reprezentančni stroški
2. ki v najvišji meri posreduje lastnosti, značilnosti koga, česa: za razstavo v tujini so sestavili reprezentančen izbor slik; ti podatki niso dovolj reprezentančni; reprezentančna številka revije / knjiž. anketirati reprezentančna gospodinjstva vzorčna, tipična / knjiž. reprezentančna stavba veličastna, mogočna
SSKJ²
reprezentánčnost -i ž (ȃ)
lastnost, značilnost reprezentančnega: reprezentančnost podatkov / knjiž. reprezentančnost upravne zgradbe veličastnost, mogočnost
SSKJ²
reprezentánt -a m (ā á)
1. športnik, ki je član reprezentance: reprezentanti se že pripravljajo na tekmovanje; nogometni, smučarski reprezentant / v telovadni ekipi nastopa nekaj državnih reprezentantov
2. kdor ima pravico, sme opravljati kaj namesto koga ali v imenu koga; predstavnik, zastopnik: reprezentanti slovenske mladine / vladni reprezentant
// kdor v najvišji meri posreduje lastnosti, značilnosti koga, česa: glavni junak romana ni samo reprezentant avtorjevih idej / ta rokopis je reprezentant cele vrste podobnih rokopisov
SSKJ²
reprezentántka -e ž (ā)
športnica, ki je članica reprezentance: reprezentantke bodo jutri odpotovale; reprezentantka Olimpije; trening reprezentantk / pri tem klubu igra največ državnih reprezentantk
SSKJ²
reprezentatívec -vca m (ȋ)
publ. reprezentant: reprezentativci so že začeli trenirati; nastop naših reprezentativcev
SSKJ²
reprezentatíven -vna -o prid. (ȋ)
1. ki v najvišji meri posreduje lastnosti, značilnosti koga, česa: ti podatki so reprezentativni; za razstavo so izbrali po eno reprezentativno delo znanih slikarjev / knjiž. anketirati reprezentativno skupino prebivalstva vzorčno, tipično / knjiž. reprezentativna knjižna izdaja razkošna; knjiž. reprezentativna večerna obleka izbrana, boljša; na tak sestanek bi morali poslati kako bolj reprezentativno osebnost pomembno, ugledno; reprezentativna stavba veličastna, mogočna
2. ki ima pravico, sme opravljati kaj namesto koga ali v imenu koga; predstavniški, zastopniški: predsednik reprezentativnega odbora; reprezentativni organ
SSKJ²
reprezentatívnost -i ž (ȋ)
lastnost, značilnost reprezentativnega: reprezentativnost izbora slikarskih del / knjiž. reprezentativnost palače veličastnost, mogočnost
SSKJ²
reprezentíranje -a s (ȋ)
knjiž. predstavljanje, zastopanje: prizadevati si moramo za primerno reprezentiranje naše kulture v tujini
SSKJ²
reprezentírati -am nedov. (ȋ)
imeti pravico, smeti opravljati kaj namesto koga ali v imenu koga; predstavljati, zastopati: naloga društva je bila, da je reprezentiralo študentsko mladino; na posvetovanju je reprezentiral vlado / na tekmovanju nas je dobro reprezentirala
// posredovati v najvišji meri lastnosti, značilnosti koga, česa: glavni junak reprezentira tip takratnega meščana / razprava dobro reprezentira raven takratnega jezikoslovja
● knjiž. ta človek zna reprezentirati javno nastopati; delati dober vtis
SSKJ²
reprezentováti -újem nedov. (á ȗ)
zastar. predstavljati, zastopati: na shodu je reprezentoval svojo stranko
SSKJ²
reprínt -a m (ȋ)
zal. natančen fotografsko-tiskarski posnetek in natis starejše tržno redke knjige, ponatis: izdajati reprinte / reprint Pleteršnikovega slovarja
SSKJ²
reprivatizírati -am dov. in nedov. (ȋ)
ponovno spremeniti državna, družbena, zlasti proizvajalna sredstva, podjetja v privatna: reprivatizirati banke; reprivatizirati podržavljeno premoženje
SSKJ²
repríza -e ž (ȋ)
prva predstava kakega gledališkega dela po premieri: ogledati si reprizo; na reprizi so bili igralci bolj sproščeni kot na premieri
// ponovitev predstave, izvedbe: drama je imela veliko število repriz; repriza koncerta / publ. letos je to že dvajseta repriza tekmovanja tekmovanje je že dvajsetič
♦ glasb. zadnji del sonatnega stavka, v katerem se ponovi delno spremenjena ekspozicija
SSKJ²
reprízen -zna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na reprizo: reprizna zasedba vlog / reprizna predstava
SSKJ²
répro... prvi del zloženk (ẹ̑)
nanašajoč se na reprodukcijo
a) s tujko v drugem delu: repromaterial
b) z domačo besedo v drugem delu: reprooddelek in repro oddelek; reprostroka in repro stroka
SSKJ²
reprobírati -am dov. in nedov. (ȋ)
knjiž. odkloniti, zavrniti: reprobirati disertacijo / reprobirati kandidata
    reprobíran -a -o:
    študent je bil reprobiran za eno leto
SSKJ²
reprocesíranje -a s (ȋ)
glagolnik od reprocesirati: obrat za proizvodnjo in reprocesiranje goriva; reprocesiranje plutonija
SSKJ²
reprocesírati -am dov. in nedov. (ȋ)
ločiti uporabne materiale iz uporabljenega, izrabljenega goriva: reprocesirati jedrske odpadke
    reprocesíran -a -o:
    reprocesirani plutonij, uran; reprocesirano gorivo
SSKJ²
reproducíranje -a s (ȋ)
glagolnik od reproducirati: dovoliti reproduciranje besedila; natančno reproduciranje slike / reproduciranje glasbenega dela po radiu
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
reproducírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. s fotografsko-tiskarskim postopkom delati posnetek slike, besedila: reproducirati fotografijo; slikar ni dovolil reproducirati svojih slik; reproducirati stare tiske / reproducirati sliko na znamki, v knjigi
2. s posebnimi napravami povzročati, da postane zvočni ali slikovni zapis zlasti glasbenega ali filmskega dela slišen, viden: reproducirati televizijsko sliko z magnetoskopskega traku; reproducirati glasbo s plošč / telefon slabo reproducira glas
3. ustvarjati kaj táko, kot že obstaja v stvarnosti: v laboratoriju so reproducirali razmere v vesolju
4. umetniško podajati: dirigent je skladbo prepričljivo reproduciral
5. knjiž. opisovati, ponavljati: v poročilu je reproduciral potek dogodka; priča ni mogla natančno reproducirati tega, kar je videla / njegovo izjavo so slabo reproducirali
● skušal je reproducirati, kar se je naučil obnoviti, povedati
    reproducírati se knjiž.
    razmnoževati se: biti sposoben reproducirati se
    reproducíran -a -o:
    dobro reproduciran dogodek; reproducirana glasba; ta slika je bila že večkrat reproducirana
SSKJ²
reprodúkcija -e ž (ú)
1. glagolnik od reproducirati: reprodukcija fotografije / naprave za stereofonsko reprodukcijo; mehanski način reprodukcije zvoka / razvoj glasbene reprodukcije / biti sposoben za reprodukcijo; prašiči za rejo in reprodukcijo / reprodukcija prebivalstva obnavljanje prebivalstva glede na rodnost in smrtnost
2. slika, fotografija, narejena s fotografsko-tiskarskim postopkom: obesiti reprodukcijo na steno; prelistaval je knjigo z reprodukcijami umetniških del
3. ekon. obnavljanje proizvodnje: proces reprodukcije; teorija reprodukcije / družbena reprodukcija obnavljanje proizvodnje v narodnem gospodarstvu; navadna reprodukcija obnavljanje proizvodnje v nespremenjenem obsegu; razširjena reprodukcija obnavljanje proizvodnje v povečanem obsegu
SSKJ²
reprodukcíjski tudi reprodúkcijski -a -o prid. (ȋ; ú)
nanašajoč se na reprodukcijo: reprodukcijske naprave; reprodukcijska tehnika / reprodukcijski fotograf / reprodukcijski organi; reprodukcijska sposobnost / reprodukcijski material; reprodukcijski stroški / reprodukcijska veriga medsebojna odvisnost in skladna povezanost gospodarskih panog, ki omogoča nemoteno reprodukcijo
SSKJ²
reproduktívec -vca m (ȋ)
publ. reproduktivni umetnik, poustvarjalec: koncert mladih reproduktivcev / glasbeni reproduktivec
SSKJ²
reproduktíven -vna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na reprodukcijo: reproduktivni postopki; reproduktivna tehnika / reproduktivni glasbeniki, umetniki / reproduktivna sposobnost
♦ bot. reproduktivni organ cvet
SSKJ²
reproduktívnost -i ž (ȋ)
lastnost, značilnost reproduktivnega: na nekaterih področjih umetnosti prevladuje reproduktivnost, na drugih pa kreativnost / knjiž. reproduktivnost organizmov
SSKJ²
reprogramíranje -a s (ȋ)
glagolnik od reprogramiranje: reprogramiranje dolgov, kreditov; reprogramiranje obveznosti; vlada je bankam prepovedala reprogramiranje posojil
SSKJ²
reprogramírati -am dov. in nedov. (ȋ)
ekon. ponovno predvideti, vnaprej določiti program česa: reprogramirati proizvodnjo / reprogramirati državi dolgove
SSKJ²
répromateriál -a m (ẹ̑-ȃ)
ekon. žarg. reprodukcijski material: podražiti, uvažati repromaterial; pomanjkanje repromateriala
SSKJ²
réproveríga in répro veríga -e ž (ẹ̑-í)
publ. reprodukcijska veriga: negospodarnost v reproverigi
SSKJ²
reptíl -a m (ȋ)
nav. mn., zool. žival s suho, zelo poroženelo povrhnjico; plazilec: reptili in amfibije
SSKJ²
repúblika -e ž (ȗ)
1. državna ureditev, v kateri je na čelu države za določeno dobo izvoljeni predsednik: odpraviti monarhijo in razglasiti republiko / ljudska republika v kateri so produkcijska sredstva last delovnega ljudstva; socialistična republika
// država s tako ureditvijo: vse sosednje države so priznale novo republiko; meje republike; predsednik republike; gospodarski razvoj republike / parlamentarna republika v kateri sta vlada in predsednik vlade podrejena parlamentu; Francija je z novo ustavo leta 1958 dobila peto republiko; dan republike v socializmu praznik razglasitve AVNOJ-a za zakonodajno in izvršno ljudsko predstavniško telo 29. novembra 1943; predsednik, predsedstvo republike; red republike z zlatim vencem v socializmu visoko jugoslovansko odlikovanje za posebne zasluge na področju javnega delovanja / Socialistična federativna republika Jugoslavija [SFRJ]
2. enakopravna, relativno samostojna državna enota v sestavu federativno urejene države: nekdanje jugoslovanske republike in avtonomni pokrajini; enakopravnost republik; zadeve iz pristojnosti republike / prva leta po 1945 Ljudska republika Slovenija [LRS]; Socialistična republika Slovenija [SRS]; zbor republik in pokrajin
// ozemlje, ki pripada tej enoti: prepotoval je že vso republiko; v prid. rabi:, slabš. banana republika država, zlasti manjša, za katero so značilni nestabilno gospodarstvo, velika odvisnost od pomoči s strani tujega kapitala, neupoštevanje zakonske ureditve in visoka stopnja korupcije
♦ pravn. predsedniška republika v kateri predsednik, voljen za določen čas, usmerja in vodi vladno politiko; zgod. beneška republika mestna država od začetka 9. do 18. stoletja s središčem v Benetkah
SSKJ²
republikánec -nca m (ȃ)
v nekaterih državah pristaš republikanizma: bil je navdušen republikanec
// član republikanske stranke: v odboru so demokrati in republikanci
SSKJ²
republikanízem -zma m (ī)
1. v nekaterih državah politično gibanje za republikansko ureditev države: program federalizma in republikanizma
2. knjiž. državna ureditev, v kateri je na čelu države za določeno dobo izvoljeni predsednik; republika: boriti se za republikanizem; antični republikanizem
SSKJ²
republikanizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
uvajati, uveljavljati republikanska načela, republiko: republikanizirati in demokratizirati državo; Evropa se je po vojni začela republikanizirati
SSKJ²
republikánka -e ž (ȃ)
v nekaterih državah pristašinja republikanizma: republikanke in republikanci
// članica republikanske stranke: premagal je republikanko
SSKJ²
republikánski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na republikance ali republiko: republikanska miselnost; republikanska načela / republikanska stranka / republikanska država; republikanska ureditev / republikanska vlada
SSKJ²
republikánstvo -a s (ȃ)
republikanska miselnost: javno je priznaval svoje republikanstvo
SSKJ²
repúbliški -a -o prid. (ú)
nanašajoč se na republika 2: republiške meje; republiško središče / republiški upravni organ; republiški proračun; republiški zakon; republiška skupščina; republiška ustava / republiški prvak v kegljanju
SSKJ²
repúh -a m (ū)
bot. rastlina z nazobčanimi listi in belimi ali rdečkastimi cveti v koških, Petasites: ob vodi raste repuh / beli repuh
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
repúš -a m (ú)
bot. rastlina z jajčastimi ali suličastimi listi in modrimi, vijoličastimi ali zelenkasto belimi cveti v socvetjih, Phyteuma: repuš že cvete / glavičasti repuš
SSKJ²
repúšec -šca m (ȗ)
bot. v skalnih razpokah rastoča blazinasta alpska rastlina s cveti v glavici podobnem socvetju, Physoplexis: šopasti repušec
SSKJ²
reputácija -e ž (á)
knjiž. ugled, priznanje: doseči, utrditi reputacijo; alpinist z mednarodno reputacijo / za vselej so ga spravili ob reputacijo dobro ime
SSKJ²
rés člen. (ẹ̑)
1. navadno v povedni rabi izraža, da je kaj v skladu z resničnostjo: ne morem verjeti, da je res; tisto, o čemer se dosti govori, je navadno res; kaj bi tajil, ko pa je res; vprašanje je, če je res in koliko je res; to ni res; ugotovi, kaj je res in kaj ni / ekspr.: kar je res, je res; to ni nič res / to je res, da je drago, je pa dobro
2. izraža podkrepitev trditve: tu je res dolgčas; razgled od tu je res lep; on je res sposoben človek; res ga je škoda / temu delu on res ne bo kos; tega denarja je hiša res vredna / iron. ti si pa res pameten / elipt.: nisem jaz kriv, res ne; tega ne vem, res da ne; se kaj bojiš? Ne, res ne
// izraža začudenje, presenečenje: ali mi boš res naredil to uslugo; da je res prišel, kdo bi si mislil / ti si to napisal, ali res; vse boš sam plačal, kaj res
3. izraža rahlo omejitev, pridržek: strokovnjak res ni, nekaj pa le ve / malo časa imaš, že res, pa bi se vseeno lahko kdaj oglasil
4. izraža soglasje, pritrditev: hudo je, res; res, to se ne spodobi / ali si se res vse naučil? Res; tega ne bi smel reči. Res, predaleč je šel
// v zvezi z ne izraža pričakovanje pritrditve: saj se ti je samo zareklo, ne res; ne res, da boš tudi ti prišel / piše se tudi brez vejice: ne res da prideš; ne boš povedal očetu, ne res da ne
// navadno okrepljen opozarja na trditev v dostavku: pa res, nisem se spomnil nanj; saj res, da ne pozabim, pismo si dobil / in res: oženil se je
5. v vezniški rabi, v protivnem priredju za uvajanje trditve, ki ji nasprotuje trditev v drugem stavku: res je bila večerja dobra, pa mi vseeno ni teknila; res zasluži, vendar mu velikokrat zmanjka denarja / res da ga boli, pa mu kljub temu ne bi bilo treba tako vzdihovati resda
● ekspr. naj bom papež, če je to res izraža nezaupanje v trditev; pog., ekspr. veliko slabega govorijo o njem. Pa še res je marsikaj v teh govoricah je resnično; ekspr. kar praviš, je res, še preres izraža obžalovanje, sprijaznjenje z danimi dejstvi; sam.:, knjiž. to je za nas vse veljavni res resnica, resničnost
SSKJ²
résa1 -e ž (ẹ́) nav. mn.
1. okrasna nit ali pramen iz niti na robu kakega tekstilnega izdelka: brezrokavnik je olepšala z resami; ruta z dolgimi resami / stoli, okrašeni z resami
// kar je temu podobno: omelo z bombažnimi, sintetičnimi resami / lase na čelu si je počesala v rese
2. kratek, oster podaljšek pleve pri klasu: ta trava ima rese; trde ječmenove rese / moka je bila polna bodečih res
3. trša, daljša dlaka: rese v kožuhu kunca
♦ nav. mn., biol. migetalna resa majhen nitast izrastek na celici, ki omogoča gibanje njej sami ali povzroča gibanje tekočine okoli nje; migetalka; nav. mn., bot. resa zelo zoženi zgornji del pleve
SSKJ²
résa2 -e ž (ẹ́)
grmičasta rastlina z igličastimi listi in navadno rdečimi cveti: resa cvete; kositi reso za steljo / hoditi po resi
♦ bot. drevesasta resa večji sredozemski grm z bledo rožnatimi cveti, Erica arborea; spomladanska resa nizka grmičasta rastlina z igličastimi listi in rdečimi cveti v socvetjih, Erica carnea
SSKJ²
résast -a -o prid. (ẹ́)
1. ki ima rese: resast prt; resast trak na zavesah; resasto ogrinjalo / trava z resastimi klasi / resasta pšenica / žito postaja resasto
2. poln res: iztrepati resasto jopico, srajco
3. podoben resam: resasti izrastki / resasti oblaki
4. ki je trši, daljši: resasti brki, lasje; resasta brada; krava z resasto dlako / jopica iz resaste volne grobe, bodeče
5. lov. ki ima tršo, daljšo dlako: resasti psi / resasti foksterier; resasti istrski gonič
6. nar. robat, grob2: resast človek; na pogled je resast, v resnici pa je prijazen / resast pogled; resast značaj
♦ bot. resasti pasji rep enoletna trava z jajčastim klasom in dolgimi resami, Cynosurus echinantus; tekst. volnena resasta preja volnena preja z naravnimi ali umetnimi resastimi vlakni; resasta vlakna kratke, debele trše dlake; vet. resasta dlaka trša in redkejša dlaka pri nekaterih živalih, ki sega čez nadlanko
    résasto prisl.:
    resasto porasel obraz
    ●     nar. resasto gledati jezno, namrščeno
SSKJ²
resàt -áta -o prid. (ȁ ā)
resast: resata trava / resati ječmen
SSKJ²
résav -a -o prid. (ẹ́)
zastar. resast: resava gorska trava
SSKJ²
resáva -e ž (ȃ)
geogr. sorazmerno raven, manj rodoviten svet, porasel zlasti z resjem: brin raste zlasti po resavah
SSKJ²
résavec -vca m (ẹ́)
žival s tršo, daljšo dlako, navadno pes: gojiti resavce / psi resavci
♦ lov. nemški resavec lovski pes s tršo, daljšo dlako sivo rjave barve s temno rjavimi lisami
SSKJ²
résda1 člen. (ẹ̑)
1. izraža podkrepitev trditve; res: ta dolina je resda lepa
2. izraža rahlo omejitev, pridržek: zamisel je resda dobra, samo izvedljiva ni
3. izraža soglasje, pritrditev: hudo je, resda; resda, tako je rekel
SSKJ²
résda2 tudi rés da člen. (ẹ̑)
1. izraža podkrepitev trditve; res: njegova razlaga resda ni razumljiva
2. v vezniški rabi, v protivnem priredju za uvajanje trditve, ki ji nasprotuje trditev v drugem stavku: resda je še mlad, pa je že dovolj pameten; resda je revež, vendar tako hudo spet ni; prim. res
SSKJ²
reséda in rezéda -e ž (ẹ̑)
vrtn. nizka rastlina z majhnimi zelenkasto rumenimi dišečimi cveti: šopek resede in nageljnov; duh po resedi
SSKJ²
resédast in rezédast -a -o prid. (ẹ̑)
po barvi podoben resedi: resedasta obleka
    resédasto in rezédasto prisl.:
    resedasto zelen
SSKJ²
reséden in rezéden -dna -o prid. (ẹ̑)
po barvi podoben resedi: resedna bluza
    resédno in rezédno prisl.:
    resedno zelen
SSKJ²
resékcija -e ž (ẹ́)
med. kirurška odstranitev dela kakega organa ali dela telesa: resekcija črevesa; resekcija kolenskega sklepa
SSKJ²
résen -sna -o prid., résnejši tudi resnêjši (ẹ́ ẹ̄)
1. v povedni rabi ki se ne šali, smeje: zakaj si tako resen; postati resen
// ki ne izraža, kaže veselosti: imeti resen obraz; resen pogled
2. ki pri svojem ravnanju, odločanju upošteva samo pomembne stvari: resen človek; življenje ga je naredilo resnega; za svoja leta je kar preveč resna
// ki izraža, kaže tako ravnanje, odločanje: govoriti z resnim glasom; resno vedenje
3. ki zavzeto, odgovorno izpolnjuje svoje naloge, dolžnosti: resen delavec, študent / za tako delo je potreben resen človek
// ki zahteva veliko mero zavzetosti, odgovornosti: resen študij; resno delo
4. ki ne vzbuja smeha, veselega razpoloženja: resna pesem / igra ima resno vsebino
♦ glasb. resna opera v 18. stoletju opera s tragično, junaško vsebino
5. nav. ekspr. umetniško, vsebinsko bolj zahteven: bere samo resno literaturo / resna in zabavna glasba
6. ki se nanaša na zelo pomembne stvari: resen pogovor
// zelo pomemben: to je resno vprašanje / v svojem govoru je navedel nekaj resnih pomislekov
7. ekspr. o katerem se domneva, da bo imel slabe, hude posledice: resen gospodarski položaj; resna bolezen; poškodba je precej resna / resna napaka, nevarnost
// hud, velik: zaplesti se v resen prepir; resna ovira
● ekspr. fant ima resne namene hoče, želi se poročiti; ekspr. nosi same resne obleke preprosto krojene, umirjenih barv
    résno prisl.:
    resno in zavzeto delati; resno se držati; resno sta se sprla
SSKJ²
resentimènt -ênta m (ȅ é)
knjiž. zagrenjenost, užaljenost: predajati se resentimentu; njegovo pisanje izvira iz socialnega resentimenta; resentiment ponižanih in razžaljenih
SSKJ²
resetírati -am dov. in nedov. (ȋ)
ponastaviti napravo, pogosto s ponovnim zagonom: resetirati računalnik; telefon se je samodejno resetiral
// ekspr. prenoviti, poživiti: resetirati državo, možgane
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
résica -e ž (ẹ́)
1. manjšalnica od resa: narediti resice; senčnik je okrašen z resicami; prtiček, ruta z resicami / lase na čelu si je česala v resice
2. nav. mn., anat. prstast ali listast izrastek sluznice, zlasti črevesne: premikanje resic / črevesne resice
♦ nav. mn., biol. migetalna resica majhen nitast izrastek na celici, ki omogoča gibanje njej sami ali povzroča gibanje tekočine okoli nje; migetalka
SSKJ²
résičast -a -o prid. (ẹ́)
ki ima resice: resičaste svilene rute
SSKJ²
residuálen tudi reziduálen -lna -o prid. (ȃ)
knjiž. ki po kakem procesu od česa še ostane; ostali, preostali: residualna olja pri rafiniranju nafte
♦ med. residualni zrak zrak, ki ostane v dihalih po maksimalnem izdihu
SSKJ²
resíduum tudi rezíduum -a tudi -dua m (ȋ)
knjiž. ostanek, preostanek: odpravljati residuume dogmatizma; residuum preteklosti / residuum različnih kemičnih sredstev v živilih
SSKJ²
resignácija -e ž (á)
glagolnik od resignirati: njegov beg še ne pomeni resignacije / resignacija nad stvarnostjo
● knjiž. resignacija predsednika odstop
// stanje resigniranega človeka: iz njegovega govorjenja je bilo čutiti resignacijo / njegova lirika izraža resignacijo
SSKJ²
resignatíven -vna -o prid. (ȋ)
knjiž. ki izraža, kaže resignacijo: resignativna poezija / resignativno občutje
SSKJ²
resigníranec -nca m (ȋ)
ekspr. resigniran človek: utrujeni resigniranci
SSKJ²
resigníranost -i ž (ȋ)
lastnost resigniranega človeka: moti jih njegova resigniranost
SSKJ²
resignírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. prenehati si prizadevati za kaj zaradi prepričanja, da je uspeh nemogoč: ni še popustil in resigniral; resignirati iz malodušja / resigniral je nad stvarnostjo vsakdanjega življenja
2. knjiž., v zvezi z na odpovedati se, odreči se: resigniral je na mesto upravnika / resignirati na pravice
● knjiž. predstojnik je bil prisiljen resignirati odstopiti
    resigníran -a -o:
    resigniran človek; resigniran nasmeh; prisl.: resignirano čakati na to, kar pride
SSKJ²
resína -e ž (í)
agr. kratek, oster podaljšek pleve pri klasu; osina: resine pri pšenici / pleve in resine so jima padale na lase
SSKJ²
résiti se -im se nedov. (ẹ́ ẹ̑)
nav. 3. os., nav. ekspr. delati rese: pšenica se resi
SSKJ²
résje -a s (ẹ̑)
grmičasta rastlina z igličastimi listi in navadno rdečimi cveti: resje je že cvetelo; nabirati resje
♦ bot. jesensko resje grmičasta rastlina z luskastimi listi in rožnatimi cveti v socvetjih; jesenska vresa; spomladansko resje nizka grmičasta rastlina z igličastimi listi in rdečimi cveti v socvetjih; spomladanska resa
SSKJ²
rèsk1 rêska in réska m (ȅ é, ẹ́)
kratek, rezek glas: jarem se je prelomil z glasnim reskom; slišati je bilo resk brzostrelke
SSKJ²
rèsk2 medm. (ȅ)
posnema glas pri prelomu, pretrgu, trenju: resk, poči veja pod nogo; vzel je pismo, resk, resk, in vrgel koščke v koš
SSKJ²
resketáti -ám in -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́)
dajati kratke, rezke glasove: strojnice resketajo; brezoseb. v stroju je resketalo in pokalo
SSKJ²
réskniti -em in rêskniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ȇ)
dati kratek, rezek glas: na čelu kolone je resknila brzostrelka; veriga je resknila in se pretrgala
SSKJ²
reskrípt -a m (ȋ)
zgod. pisni odgovor vladarja ali kakega drugega pomembnega predstavnika oblasti na prošnjo, pritožbo: čakati na reskript / kraljevi reskript
SSKJ²
résnat -a -o prid. (ẹ̑)
resast: resnata trava / krma je resnata
SSKJ²
résnež -a m (ẹ̑)
ekspr. resen človek: že po naravi je resnež; resneži in šaljivci
SSKJ²
résnica1 -e ž (ẹ̑)
1. agr. pšenica, ki ima klasje z resami; resasta pšenica: sejati resnico
2. vet. trša in redkejša dlaka pri nekaterih živalih, ki sega čez nadlanko; resasta dlaka: ta vrsta ovc nima skoraj nič resnice v kožuhu
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
resníca2 -e ž (í)
1. kar je v skladu s tem, kar je, obstaja: iskati, spoznavati resnico; znanost odkriva resnico; ločevati resnico od neresnice / objektivna, relativna, subjektivna resnica; zgodovinska, znanstvena resnica; pozitivistično pojmovanje resnice / boriti se, ekspr. goreti za resnico
2. kar je v skladu, se ujema z določenimi dejstvi: poročilo ne ustreza resnici; dokazati, preverjati resnico; govoriti resnico; nerad sliši resnico; kar si mi povedal, je samo delna, ekspr. polovična resnica; ekspr. to je čista, gola resnica; resnica o zločinu / kar pravi, je resnica; resnica je, da ne vidimo stvari takih, kot so; v tem je nekaj, ekspr. košček, zrno resnice / po resnici povedati
3. kar se spozna, ugotovi: ta resnica velja za nas vse; izrekel je globoko resnico; prišli so do resnice, da je ves trud zaman; absolutno veljavne resnice / v govor vpleta pregovore in resnice; ekspr. bradata resnica že dolgo znana, stara
4. knjiž. resničnost: prepričal se je o resnici njegovih trditev
5. knjiž. bistvene lastnosti, značilnosti: spoznati resnico odnosa med človekom in naravo
6. v prislovni rabi, v zvezi v resnici izraža, da kaj je, se godi in ni rezultat izmišljanja, domišljije: v resnici ni tak; ne vemo, kako mu je v resnici ime; kazati kaj, kar v resnici ne obstaja; opisati stvari, kot so v resnici / prepričan je, da to drži, v resnici pa ne
// ekspr. izraža podkrepitev trditve: za to sem ti v resnici hvaležen; to me v resnici veseli
● resnica v oči bode človek ne mara neprijetne resnice; resnici na ljubo moram priznati, da ga nisem želel srečati izraža podkrepitev; smejali smo se, da povem resnico, prav vsi poudarja povedano; preg. da se resnica prav spozna, je treba čuti dva, oba zvona
♦ filoz. resnica ujemanje med mislijo in predmetom; absolutna resnica o kateri ni mogoče razumsko dvomiti; pravn. pričati resnico; rel. verska resnica temeljni, nespremenljivi verski nauk
SSKJ²
resnicoljúb -a m (ȗ)
knjiž. resnicoljuben človek: preudaren mož je in resnicoljub
SSKJ²
resnicoljúben -bna -o prid. (ú ū)
ki ljubi resnico: resnicoljuben človek; biti resnicoljuben in pravičen / ekspr. resnicoljubna kritika
SSKJ²
resnicoljúbje -a s (ȗ)
knjiž. ljubezen do resnice: resnicoljubje je zmagalo; vzbuditi v kom resnicoljubje / znano je njegovo resnicoljubje resnicoljubnost
SSKJ²
resnicoljúbnost -i ž (ú)
lastnost resnicoljubnega človeka: dvomili so o njegovi resnicoljubnosti / opisati kaj z večjo ali manjšo resnicoljubnostjo
SSKJ²
resníčen -čna -o prid., resníčnejši (ī)
1. ki je, se godi in ni rezultat izmišljanja, domišljije: roman je napisan po resničnem dogodku; pravljični in resnični svet; resnična in namišljena bolezen; resnična nevarnost; to so resnična dejstva; spoznati resnično stanje
2. ki je v skladu, se ujema z določenimi dejstvi: resnična izjava, trditev; ni verjel, da je novica resnična; resnično poročilo; to je resnično, ne samo mogoče / njegove besede so resnične
3. ki je v skladu z določenimi normami, predstavami: lažni in resnični humanizem; resnična pomoč; resnična moralna vrednota
4. ki ima vse bistvene lastnosti, značilnosti: resnični dokazi; resnično znanje / razpravljali so o tem, kaj je resnična umetnost
5. nav. ekspr. ki je v resnici tak, kot se kaže: resnični demokrat / pokazal je resnično navdušenje
6. ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: nima nobenega resničnega prijatelja; to ni resnična ljubezen; v resničnem življenju je to drugače
// izraža podkrepitev trditve: to je resnična katastrofa / resnična škoda, da nisi prišel
● ekspr. žalostno, a resnično izraža obžalovanje ob kakem neprijetnem dejstvu
    resníčno 
    1. prislov od resničen: resnično obveščati javnost; bolj resnično pripoveduje kot drugi; resnično se veseliti
    2. v členkovni rabi izraža podkrepitev trditve: resnično nisem za to; tega si resnično ne bi smel privoščiti; resnično sem ogorčen; pokrajina je resnično lepa; resnično dobro se počuti / resnično škoda, da se je to zgodilo; sam.: povedati kako resnično
SSKJ²
resníčnost -i ž (ī)
1. kar resnično je, obstaja: dojemati, spoznavati resničnost; na grotesken način prikazovati resničnost; ločiti sanjski svet od resničnosti; umetniško podoživetje resničnosti / izkustvena resničnost; objektivna, subjektivna resničnost; zgodovinska resničnost / podatki ne ustrezajo resničnosti
2. lastnost, značilnost resničnega: dokazati resničnost izjave; potrditi resničnost dogodka; zanikati resničnost česa / dvomiti o resničnosti njegove veselosti / navidezna resničnost posnemanje stvarnega okolja z računalniškimi napravami
● publ. zamisel bo kmalu postala resničnost bo uresničena; publ. opisoval je resničnost svojega časa razmere
SSKJ²
resníčnosten -tna -o prid.(ī)
nanašajoč se na resničnost: resničnostna problematika / zgodba ni resnična, je pa resničnostna
    resníčnostno prisl.:
    resničnostno učinkujoče osebe v romanu
SSKJ²
résniti -im, in resníti in résniti -im nedov. (ẹ́ ẹ̑; ī ẹ́ ẹ̄)
knjiž. delati, da kdo postane bolj resen: pomanjkanje jih je resnilo; bolj ko se je bližala ura odhoda, bolj se je resnila / spoznanje mu je resnilo obraz
SSKJ²
resnôba -e ž (ó)
knjiž. resnost: resnoba ga je minila / resnoba obraza
SSKJ²
resnôben -bna -o prid., resnôbnejši (ó ō)
knjiž. resen: postal je preveč resnoben / resnoben obraz / resnobno vedenje / knjiga ima precej resnobno vsebino / resnobni opravki
    resnôbno prisl.:
    resnobno se nasmehniti; resnobno premišljati
SSKJ²
resnôbnež -a m (ȏ)
knjiž. resen človek: imajo ga za resnobneža
SSKJ²
resnôbnost -i ž (ó)
knjiž. resnost: hvalili so njegovo resnobnost / resnobnost gospodarskega položaja
SSKJ²
résnost -i ž (ẹ́)
lastnost, značilnost resnega: hvalili so njeno resnost / resnost glasu / resnost pri študiju / resnost položaja / z veliko resnostjo se je lotil dela
SSKJ²
rèsocializácija -e ž (ȅ-á)
knjiž. ponovna socializacija: resocializacija otroka
♦ soc. usposabljanje storilca kaznivega dejanja za vključitev v družbo po prestani kazni
SSKJ²
resolúcija -e ž (ú)
1. javna izjava o pomembnem vprašanju, položaju, sprejeta na sestanku, zborovanju: resolucija je bila izglasovana na zadnjem kongresu; izvajati, kršiti, spoštovati resolucijo; sprejeti resolucijo; resolucija o obsodbi totalitarnih režimov, preprečevanju korupcije; uresničevati naloge in priporočila iz resolucije; glasovanje, razprava o resoluciji / prebrati resolucijo; osnutek, predlog resolucije; besedilo, poglavja resolucije
♦ pravn. resolucija izglasovana izjava brez konkretnih predlogov, ki se nanaša na določeno vprašanje splošnega pomena in je navadno naslovljena na javnost ali javno osebo; resolucija v socializmu pravni akt, s katerim skupščina opozarja na vprašanja splošnega pomena in njihovo reševanje v republiki; zgod. tivolska resolucija izjava slovenske socialnodemokratske stranke o nacionalnem vprašanju, sprejeta na zborovanju v Ljubljani leta 1909
2. število slikovnih točk, ki jih naprava za predstavitev podatkov prikaže uporabniku; ločljivost: prikazovalnik slike resolucijo avtomatsko prilagodi zaslonu; fotoaparat, kamera, zaslon z visoko resolucijo
// število slikovnih točk, ki sestavljajo fotografijo, videoposnetek: slika, video v resoluciji, z resolucijo 1600 × 1200 slikovnih točk
SSKJ²
resolúten -tna -o prid. (ȗ)
knjiž. odločen, samozavesten: biti resoluten; resolutna ženska
    resolútno prisl.:
    resolutno odgovoriti
SSKJ²
resolútnost -i ž (ȗ)
knjiž. odločnost, samozavestnost: resolutnost se mu je vrnila; upirati se z vso resolutnostjo / resolutnost izjave
SSKJ²
resonánca -e ž (ȃ)
1. fiz. nihanje nihala z največjo amplitudo, ko se frekvenca vsiljenega nihanja izenači s frekvenco nihala: povzročiti resonanco; posledice, učinek resonance / priti v resonanco; biti v resonanci
2. glasb. ojačenje zvoka zaradi hkratnega nihanja zvočila in telesa, ki lahko niha z isto frekvenco, odzvok: uglasiti struno tako, da nastane resonanca / resonanca tona v ustni votlini
3. knjiž. odmev, odziv: njegova poezija nima resonance v današnjem času
SSKJ²
resonánčen -čna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na resonanco: resonančna frekvenca; resonančno nihanje / resonančne lastnosti glasbila / resonančni prostor zvočila; resonančni trup trup pri klavirju, godalih in nekaterih brenkalih, ki ojačuje zvok; resonančno dno spodnja plošča resonančnega trupa pri klavirju, godalih in nekaterih brenkalih
♦ les. resonančni les les z ravnimi, gostimi letnicami, ki ojačuje zvok
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
resonátor -ja m (ȃ)
fiz. naprava, v kateri se vzdržuje nihanje z lastno frekvenco: analizirati zvok z resonatorji / votlinski resonator za zvok ali elektromagnetno valovanje v obliki votline
SSKJ²
resonírati -am nedov. (ȋ)
knjiž. biti v resonanci: izmeriti frekvenco, pri kateri telo resonira
SSKJ²
résoplavútarica -e ž (ẹ̑-ȗ)
nav. mn., pal. izumrle morske ribe s plavutmi z močno koščeno zasnovo, iz katere so se razvile okončine kopenskih vretenčarjev:
SSKJ²
resór -ja in -a m (ọ̑)
1. delovno področje ministra: stranke so si razdelile resorje v vladi; prevzeti resor za pravosodje / ministrski resor; minister brez resorja minister brez listnice
2. delovno področje, navadno v javni upravi: organizirati delo uprave po resorjih; gospodarski resor / voditi, upravljati finančni resor odsek, oddelek
● njegov resor so zlasti socialna vprašanja ukvarja se zlasti s socialnimi vprašanji; pog. ta dela ne spadajo v moj resor v mojo pristojnost
SSKJ²
resorbírati -am nedov. in dov. (ȋ)
knjiž. vpijati, vsrkavati: črevesne resice resorbirajo hranilne snovi; resorbirati vlago, vodo
SSKJ²
resóren -rna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na resor: resorni minister / resorna sestava republiškega izvršnega sveta
SSKJ²
resórpcija -e ž (ọ́)
knjiž. vpijanje, vsrkavanje: resorpcija hranilnih snovi, vlage
♦ biol. prehajanje tekoče snovi skozi kožo ali sluznico v telesna tkiva, limfo, kri
SSKJ²
resorpcíjski tudi resórpcijski -a -o prid. (ȋ; ọ́)
nanašajoč se na resorpcijo: resorpcijska zmožnost / resorpcijska površina
SSKJ²
resórski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na resor: resorska sestava vlade / resorska organiziranost uprave
SSKJ²
resórt -a m (ọ̑)
velik hotelski kompleks višje kategorije v turističnem kraju z raznovrstno sprostitveno in rekreacijsko ponudbo: igralniški resort; uvajanje hotelov in resortov najvišje kategorije
SSKJ²
respekt ipd. gl. rešpekt ipd.
SSKJ²
respirácija -e ž (á)
knjiž. dihanje: pospešena, upočasnjena respiracija
SSKJ²
respiracíjski -a -o prid. (ȋ)
knjiž. dihalen: respiracijski organi / respiracijske motnje
SSKJ²
respirátor -ja m (ȃ)
priprava, ki varuje dihalne organe pred trdnimi snovmi in tekočinami, razpršenimi v zraku: nadeti, sneti si respirator; uporabljati respirator pri varjenju
♦ med. naprava za ritmično prezračevanje pljuč bolniku, ki ne more dihati
SSKJ²
respiratóren -rna -o prid. (ọ̑)
knjiž. dihalen: respiratorni organi / respiratorni aparat
SSKJ²
respíro -a m (ȋ)
pravn. odlog plačila: dovoliti respiro
SSKJ²
respondènt -ênta tudi -énta m (ȅ é, ẹ́)
knjiž. izpraševanec, anketiranec: anketirali so več sto respondentov; odgovori respondentov
SSKJ²
respónder -ja m (ọ̑)
šol. naprava, s katero učenci sporočajo učitelju rešitve nalog, odgovore na vprašanja: izdelovati responderje; uporabljati responderje pri pouku / elektronski responder
SSKJ²
responzórij -a m (ọ́)
glasb. koralni spev, ki ga izmenoma pojeta solist in zbor: responzorij in antifona
♦ rel. besedilo, ki se moli ali poje pri bogoslužju po berilu
SSKJ²
restánt in restànt -ánta m (ā á; ȁ á)
nižje pog. zapornik, kaznjenec, jetnik: stražiti restanta
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
restart -a [ristárt] m (ȃ)
ponovni zagon: restart strežnika
SSKJ²
restavrácija1 -e ž (á)
gostinski obrat, v katerem se pripravlja in servira hrana: restavracija je zaprta; iti v restavracijo na kosilo; dobiti delo v restavraciji / hotelska, kolodvorska restavracija; mlečna restavracija v kateri se streže zlasti z mlečnimi jedmi in nealkoholnimi pijačami; ribja restavracija v kateri se streže zlasti z ribjimi jedmi; samopostrežna restavracija; restavracija s hitro hrano
// prostor tega obrata: sestala sta se v restavraciji
SSKJ²
restavrácija2 -e ž (á)
glagolnik od restavrirati: restavracija in konzervacija spomenika / poskus restavracije monarhije / restavracija kapitalističnih odnosov
♦ zgod. francoska restavracija obnovitev vladavine Burbonov v Franciji od 1817 do 1830
SSKJ²
restavracíjski1 -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na restavracijo, obnovo: konzervatorska in restavracijska dela / restavracijski režimi; restavracijske težnje / restavracijska doba
SSKJ²
restavracíjski2 in restavrácijski -a -o prid. (ȋ; á)
nanašajoč se na restavracijo, gostinski obrat: restavracijski prostori; restavracijski vrt / restavracijski gostje
SSKJ²
restavratêr -ja m (ȇ)
lastnik restavracije, gostinskega obrata: poročila se je z bogatim restavraterjem
SSKJ²
restavrátor -ja m (ȃ)
kdor restavrira, obnavljavec: restavrator srednjeveških fresk; posvetovanje restavratorjev
SSKJ²
restavrátorka -e ž (ȃ)
ženska, ki restavrira: restavratorka kovin; restavratorka v muzeju; kiparka, slikarka in restavratorka / akademska restavratorka
SSKJ²
restavrátorski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na restavratorje ali restavriranje: restavratorska dela so že končana / restavratorska delavnica / buržoazne restavratorske težnje
SSKJ²
restavrátorstvo -a s (ȃ)
dejavnost restavratorjev: posvetil se je restavratorstvu; šola za restavratorstvo
SSKJ²
restavríranje -a s (ȋ)
glagolnik od restavrirati: restavriranje starih knjig, slik; restavriranje kulturnih spomenikov / restavriranje starih družbenih odnosov
SSKJ²
restavrírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. narediti, da kaj poškodovanega ali s predelovanjem spremenjenega spet dobi prvotno obliko, obnoviti: restavrirati kip, sliko; restavrirati cerkveno pročelje / restavrirati stari del mesta
2. knjiž. narediti, povzročiti, da se kaj znova pojavi, začne; obnoviti: restavrirati stare družbene odnose / restavrirati republiko
● knjiž. počitek in dobra hrana sta ga restavrirala ozdravila, okrepila
    restavríran -a -o:
    restavriran oltar; restavrirana oblast
SSKJ²
restitúcija -e ž (ú)
knjiž. vrnitev, povrnitev: zahtevati restitucijo arhivskega gradiva
SSKJ²
restitucíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na restitucijo: restitucijske zahteve / restitucijski rok
SSKJ²
restituírati -am dov. in nedov. (ȋ)
knjiž. vrniti, povrniti: restituirati premoženje, odneseno med vojno / restituirati spomeniku njegovo prejšnjo podobo / v svojem delu je restituiral prvotno idejo humanizma obnovil, obudil
SSKJ²
restorán -a m (ȃ)
knjiž. restavracija, gostinski obrat: kosil je v dragem restoranu / sedeti v restoranu
SSKJ²
restríkcija -e ž (í)
knjiž. omejitev, omejevanje: restrikcija izdatkov; restrikcija porabe / restrikcije kreditov; restrikcije pri uvozu opreme
SSKJ²
restrikcíjski tudi restríkcijski -a -o prid. (ȋ; í)
knjiž. omejitven, omejevalen: restrikcijski ukrepi / restrikcijska kreditna politika
SSKJ²
restriktíven -vna -o prid. (ȋ)
knjiž. omejitven, omejevalen: restriktivni ukrepi v uvozu / restriktivna kreditna politika
♦ pravn. restriktivna razlaga predpisa, zakona razlaga, ki daje predpisu, zakonu ožji pomen
SSKJ²
restrukturíranje -a s (ȋ)
glagolnik od restrukturirati: restrukturiranje gospodarstva; restrukturiranje podjetij; restrukturiranje bančnega in zavarovalniškega sektorja; sanacija in restrukturiranje / restrukturiranje dolgov, obveznosti, terjatev
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
restrukturírati -am dov. in nedov. (ȋ)
ponovno strukturirati: banko so temeljito restrukturirali; restrukturirati del dejavnosti; restrukturirati oddelek, organizacijo, podjetje / restrukturirati dolg, finančne obveznosti; restrukturirati portfelj
SSKJ²
resumé ipd. gl. rezime ipd.
SSKJ²
resúrs -a m (ȗ)
nav. mn., publ. vir1, zaloga, sredstvo: finančni resursi; rudni resursi / resursi delovne sile
SSKJ²
rešeljíčje -a s (ȋ)
drevje, grmovje rešeljik: pobočje, poraslo z rešeljičjem
// veje rešeljik: nalomiti rešeljičja
SSKJ²
rešeljíka -e ž (í)
bot. grm ali drevo z belimi cveti v grozdih in črnimi plodovi, Prunnus mahaleb: rešeljika cvete; grmi brinja, ruja in rešeljike; prim. rašeljika
SSKJ²
réšen -šna -o prid. (ẹ́)
star. rešilen: najti rešni izhod / rešna misel
SSKJ²
réšenec -nca m (ẹ́)
kdor je rešen: rešenec se je prebudil iz nezavesti; rešenec s potopljene ladje
SSKJ²
rešeníca -e ž (í)
star. rešiteljica: razglasil jo je za svojo rešenico / smrt rešenica
SSKJ²
rešeník -a m (í)
star. rešitelj: zahvalil se je svojemu rešeniku
SSKJ²
réšenje tudi rešênje -a s (ẹ́; é)
glagolnik od rešiti: rešenje iz ječe / rešenje problemov
♦ rel. rešênje sveta odrešenje
SSKJ²
réšenka -e ž (ẹ́)
ženska, ki je rešena: rešenko so odpeljali v bolnišnico
SSKJ²
rešetálo -a s (á)
mont. naprava, ki razvršča, razporeja kose, delce premoga ali rude po velikosti in obliki: uporabljati rešetalo pri separaciji rud
SSKJ²
rešetánje -a s (ȃ)
glagolnik od rešetati: rešetanje žita / rešetanje vzgojnih vprašanj
SSKJ²
rešetár tudi rešêtar tudi rešétar -ja m (á; ȇ; ẹ̑)
izdelovalec rešet: ribniški rešetarji in lončarji
SSKJ²
rešetárstvo -a s (ȃ)
obrt za izdelovanje rešet: izumiranje rešetarstva
SSKJ²
rešêtast -a -o prid. (é)
1. ekspr. luknjičast, preluknjan: rešetasta ponjava / rešetasta tkanina zelo redka
● ekspr. imeti rešetast spomin slab
2. knjiž. rešetkast: rešetasta ograja; rešetasta vrata
SSKJ²
rešetáti -ám nedov. (á ȃ)
1. agr. odstranjevati pleve, smeti s sunkovitim premikanjem rešeta: rešetati žito, da pridejo pleve na vrh
2. ekspr. vsestransko proučevati, obravnavati, navadno zaradi ocenjevanja, odločitve; pretresati: rešetati načrt, predlog / rešetali so svoje nasprotnike / rešetali so novice zadnjih dni pogovarjali so se o njih
3. ekspr. premišljevati: rešetal je sam pri sebi, kaj naj stori
● ekspr. letala so s strojnicami rešetala naše položaje obstreljevala
SSKJ²
rešêtce -a s (ē)
manjšalnica od rešeto: dati žito na rešetce
SSKJ²
rešêtčast -a -o prid. (ē)
knjiž. rešetkast: rešetčasta okna
SSKJ²
rešêtka -e ž (ē)
1. priprava iz vzporednih ali prekrižanih navadno železnih palic: prostor je predeljen z rešetko; jarek so prekrili z jekleno rešetko; sadike so zavarovali z rešetko iz letvic; rešetka za odtočne kanale; okvir rešetke / peči meso na rešetki
// taka priprava v spodnjem delu kurišča: očistiti, pretresti rešetko; položiti papir in trske na rešetko; premog gori na rešetki / rešetka za peč
// taka priprava v okenski odprtini: gledati skozi rešetke / okenska rešetka
2. zastar. kletka: zapreti žival v rešetko
● ekspr. tat je že za rešetkami v zaporu, ječi
♦ čeb. matična rešetka pregrada, ki loči plodišče od medišča; min. kristalna rešetka ponavljajoča se razporeditev atomov, ionov ali molekul v trdni snovi ali njen grafični prikaz; prostorska mreža
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
rešêtkast -a -o prid. (ē)
1. ki je narejen iz vzporednih ali prekrižanih navadno železnih palic: rešetkast pod v hlevu; rešetkasta ograja / rešetkasta pločevina
2. ki ima rešetko: rešetkasta odprtina
● knjiž. hlače iz rešetkastega blaga karirastega
♦ agr. rešetkasti izkopalnik izkopalnik z nihajočo rešetko
SSKJ²
rešêto -a s, mn. tudi rešéta (é)
priprava iz lesenega okroglega ogrodja z mrežo, zlasti za čiščenje žita, zrnja: delati škafe in rešeta; dati žito na rešeto; rešeto iz viter; obod rešeta; biti preluknjan kot rešeto / v pravljicah dali so mi iz naprstnika jesti, iz rešeta piti / pleve so ostale na rešetu
● publ. dati na rešeto gospodarjenje v občini razčleniti, oceniti; ekspr. načrt, predlog bo spet na rešetu čez dober mesec se bo obravnaval, pretresal; ekspr. na rešetu sta imeli dogodke zadnjih dni pogovarjali sta se o njih; njen spomin je kot rešeto slab
SSKJ²
reševálec -lca [reševau̯ca tudi reševalca] m (ȃ)
1. kdor rešuje: takoj po potresu so se zbrali številni reševalci; posebej usposobljeni reševalci v rudniku / izžrebati reševalce nagradne križanke; reševalci ugank / gorski reševalec kdor je usposobljen za reševanje ponesrečencev v gorah; prostovoljni reševalci
2. delavec reševalne postaje, usposobljen za prevoz poškodovane ali obolele osebe in dajanje prve medicinske pomoči: reševalca sta položila ponesrečenca na nosila; poklicati reševalce
SSKJ²
reševálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na reševanje: reševalna akcija / reševalna ekipa; reševalna služba v rudniku / reševalna oprema / reševalni avtomobil rešilni avtomobil; reševalni prt cevasta ali žlebasta priprava iz močnega platna za reševanje ljudi iz višjih nadstropij; reševalna postaja; gorska reševalna služba organizacija za pomoč ponesrečencem v gorah
♦ alp. reševalni drog drog, na katerega se pritrdi platnena vreča pri spuščanju ponesrečenca s stene
SSKJ²
reševálka -e [reševau̯ka tudi reševalka] ž (ȃ)
1. ženska, ki rešuje: prvi reševalci in reševalke so se zbrali takoj po potresu / reševalka križanke / gorska reševalka ženska, ki je usposobljena za reševanje ponesrečencev v gorah; reševalka iz vode
2. delavka reševalne postaje, usposobljena za prevoz poškodovane ali obolele osebe in dajanje prve medicinske pomoči: reševalec in reševalka
SSKJ²
reševánje -a s (ȃ)
glagolnik od reševati: reševanje brodolomcev; reševanje ponesrečencev izpod plazov / reševanje živine / reševanje in gašenje gorečega letala / reševanje izumirajočih živalskih vrst / reševanje politične krize; reševanje ekonomskih težav / reševanje prošenj / reševanje ugank
SSKJ²
reševáti -újem nedov. (á ȗ)
1. delati, da kdo preneha biti na življenjsko nevarnem kraju: reševati ponesrečence izpod ruševin / reševati pohištvo iz goreče hiše
2. delati, da kdo preneha biti v neprijetnem, nezaželenem položaju: reševati talce, ujetnike
3. delati, da kdo preneha biti deležen kakega neprijetnega, nezaželenega stanja: reševati koga zadrege; reševati se tesnobe / pred obupom se rešuje v delo, z delom
4. delati, da kaj ogroženega
a) ne preneha obstajati: reševati izumirajoče živalske vrste / reševati svoj ponos
b) ostane v lasti osebka: reševati hišo s posojili
5. delati, da kaj preneha biti neznano, nejasno, zapleteno: reševati znanstvene in strokovne probleme / rada rešuje uganke; reševati rebuse iz risb stvari, črk, znakov ugotavljati ustrezno besedo, stavek
// delati, da kaj preneha obstajati: reševati nacionalno vprašanje / reševati spore
6. sprejemati, izrekati o čem končno sodbo, mnenje, sklep: reševati akt; reševati prošnje za lokacijsko dovoljenje / reševati dopise odgovarjati nanje
♦ šah. reševati problem z vnaprej določenim številom potez prizadevati si doseči mat pri določeni umetno narejeni poziciji
    rešujóč -a -e:
    pobegnili so, rešujoč si golo življenje
SSKJ²
rešílec -lca [tudi rešiu̯ca] m (ȋ)
pog. rešilni avtomobil: odpeljati bolnika z rešilcem; voznik rešilca / poklicali so rešilca
● star. zahvalil se je svojemu rešilcu rešitelju
SSKJ²
rešílen -lna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na rešitev: rešilni izhod; skok iz goreče hiše je bil za otroka rešilen / obšla ga je rešilna misel / rešilni avtomobil avtomobil za prevoz ponesrečenca, bolnika; rešilni jopič jopič iz nepremočljive tkanine, z vložki iz plute, ki drži človeka nad vodo
● knjiž. pričakoval je rešilno besedo odrešilno; ekspr. ta ponudba je zanj rešilna bilka izhod iz težav, rešitev
♦ navt. rešilni obroč, pas priprava za reševanje v morju, reki; sam.:, pog. odpeljali so ga z rešilnim z rešilnim avtomobilom
SSKJ²
rešítelj -a m (ȋ)
kdor koga ali kaj reši: ponesrečenec se je zahvalil rešiteljem / interniranci so čakali na rešitelje / ekspr. rešitelj domovine
SSKJ²
rešíteljica -e ž (ȋ)
ženska, ki koga reši: zahvalil se je svoji rešiteljici
// kar koga ali kaj reši: vlada ni edina rešiteljica problemov / ekspr. smrt rešiteljica
SSKJ²
rešítev -tve ž (ȋ)
1. glagolnik od rešiti: čakati na rešitev / rešitev iz ječe je nemogoča / rešitev iz zadrege / rešitev pohištva iz goreče hiše / politična rešitev spora med državama / rešitev prošnje
2. kar (lahko) reši kak problem, vprašanje: odkloniti neustrezno rešitev; predlagati več rešitev / razpravljali so o idejnih rešitvah projekta; predstaviti več oblikovnih rešitev spomenika; uveljavljati nove tehnične rešitve
// kar reši kako uganko, nalogo, zlasti beseda, število: povedati rešitev; vpisati rešitve v križanko; uganka ima več rešitev / rešitve pošljite na uredništvo časopisa; žrebati rešitve
3. navadno v povedni rabi kar (lahko) koga reši: edino beg je rešitev; skok v morje je rešitev / rešitev je, da se učiš tuje jezike / ekspr. lasten avtomobil je rešitev
♦ mat. celoštevilska, enolična rešitev; rešitev enačbe število, ki zadošča enačbi; šah. rešitev problema po številu vnaprej določene poteze, s katerimi se pri določeni umetno narejeni poziciji doseže mat
SSKJ²
rešíti in réšiti -im dov. (ī ẹ́)
1. narediti, da kdo, ki je v življenjski nevarnosti, ostane živ: bolnika so komaj rešili; rešiti z umetnim dihanjem / zdravila so ga rešila
2. narediti, da kdo preneha biti na življenjsko nevarnem kraju: rešiti otroka, ki se utaplja; živino so rešili iz gorečega hleva; rešiti se s potapljajoče se ladje / rešiti na suho; rešiti se na varno / kot vzklik reši se, kdor se more
// narediti, da kdo preneha biti v neprijetnem, nezaželenem položaju: rešiti koga iz ječe; komaj so se rešili iz sovražnega obroča / rešiti roko iz njegovega prijema
3. narediti, da kdo preneha biti deležen kakega neprijetnega, nezaželenega stanja: rešiti koga bolečin, skrbi / ekspr. smrt ga je rešila trpljenja / rešiti kraljično prekletstva v pravljicah izpod oblasti nadnaravnih sil
// narediti, da kdo ne postane deležen česa neprijetnega, nezaželenega: hoteli so ga pretepsti, a ga je prijatelj rešil; z izgovorom ga je rešil kazni / naključje nas je rešilo propada / slabo je znal, a ga je rešil zvonec
4. ekspr. narediti, da kdo preneha imeti v svoji okolici neprijetno, nezaželeno osebo: reši me tega človeka; nepovabljenega obiskovalca se je komaj rešila
5. narediti, da kaj ogroženega
a) ne preneha obstajati: rešili so le tista podjetja, ki niso bila preveč zadolžena / rešiti prijateljstvo, zakonsko zvezo / rešiti svojo čast / rešiti komu življenje
b) ostane v lasti osebka: rešiti svoje imetje / z operacijo so mu rešili roko / rešiti predmete iz zastavljalnice odkupiti
6. narediti, da kaj preneha biti neznano, nejasno, zapleteno: kdo bo rešil to uganko; kar ga je že dolgo mučilo, se je rešilo samo od sebe, samo po sebi / rešiti križanko vpisati ustrezne besede v navpične in vodoravne vrste; rešiti rebus iz risb stvari, črk, znakov ugotoviti ustrezno besedo, stavek
// narediti, da kaj preneha obstajati: rešiti problem brezposelnosti; rešiti socialna vprašanja / rešiti spor
7. sprejeti, izreči o čem končno sodbo, mnenje, sklep: rešiti pritožbo; ugodno rešiti prošnjo
● šport. žarg. domače moštvo je rešilo le polovičen izkupiček igralo neodločeno; publ. vratar je rešil mrežo preprečil gol; nar. rešiti vozel razvozlati
♦ mat. rešiti enačbo izračunati rešitev enačbe; šol. rešiti nalogo izračunati, vstaviti, kar zahtevajo podatki in računski znaki, navodila
    réšen -a -o:
    rešeni brodolomci; biti rešen trpljenja; pravilno rešena uganka
    ●     knjiž. najbolje je bila rešena naprava za reguliranje pritiska izdelana, zamišljena; pog., ekspr. da, tako bom napravil in domovina bo rešena stvar bo opravljena, urejena; sam.: rešeni se mu je dolgo zahvaljeval
SSKJ²
rešljív -a -o prid. (ī í)
ki se da rešiti: rešljiva uganka / lahko rešljiv problem
SSKJ²
rešljívost -i ž (í)
lastnost, značilnost rešljivega: rešljivost naloge, uganke
SSKJ²
rešníca -e ž (í)
star. rešiteljica: zahvalil se je svoji rešnici
SSKJ²
rešník -a m (í)
star. rešitelj: želel se je oddolžiti svojemu rešniku
SSKJ²
réšnji -a -e prid. (ẹ́)
1. star. rešilen: iskati rešnji izhod
2. rel., v zvezi sveto rešnje telo tretji od sedmih zakramentov Katoliške cerkve: pridiga o svetem rešnjem telesu
// posvečena hostija, ki se deli navadno med mašo: prejeti sveto rešnje telo
♦ rel. (sveto) rešnje telo praznik na drugi četrtek po binkoštih
SSKJ²
rešó -ja m (ọ̑)
pog. kuhalnik: vključiti rešo; kuhati na rešoju / električni, plinski rešo
SSKJ²
rešpékt tudi respékt -a m (ẹ̑)
pog. spoštovanje: med gojenci uživa velik rešpekt; vzbujati rešpekt pri ljudeh; z rešpektom gledati koga / čutiti, imeti rešpekt pred kom iz spoštovanja izvirajoč strah
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
rešpektírati -am in respektírati -am nedov. (ȋ)
pog. spoštovati: videl je, da ga rešpektirajo / rešpektirati tuje običaje / rešpektirati zakone
SSKJ²
rešpetlín -a m (ȋ)
nižje pog. daljnogled: gledati, opazovati z rešpetlinom
SSKJ²
réšta -e ž (ẹ̑)
1. nar. niz plodov, sadežev na žici, vrvici: delati rešte / zunaj so se sušile rešte čebule; rešta fig / rešta ključev šop
2. pog., z rodilnikom velika količina, množina: imata celo rešto otrok; odgovarjati je moral na celo rešto vprašanj
SSKJ²
réta -e ž (ẹ̑)
veliko rešeto z redko mrežo: metati zrnje v reto; presejati z reto; kot reta velik in širok klobuk / loviti ptiče na reto tako, da je vaba pod reto, podprto s paličico, ki se spodmakne
● star. reta na nebu se je skrila za oblak polna luna; star. na glavi ima reto velik slamnik s širokimi krajci
SSKJ²
retardácija -e ž (á)
knjiž. zaostajanje, nazadovanje: retardacija rasti pri otroku / ta literarna smer pomeni retardacijo v razvoju naše literature
♦ lit. retardacija upočasnitev dogajanja, odložitev razpleta v pripovednem, dramskem delu, zaviranje; med. mentalna retardacija duševna nerazvitost
SSKJ²
retardírati -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž.
1. zaostajati, nazadovati: otrokova rast retardira; ta znanstvena panoga je v tistih letih retardirala
2. preh. upočasnjevati, zavirati1: retardirati ritem branja
    retardíran -a -o:
    retardiran razvoj
SSKJ²
reténcija -e ž (ẹ́)
pravn. pridržanje, zadržanje tuje stvari zaradi zavarovanja stroškov ali odškodnine: retencija dolžnikovih stvari
♦ fin. retencija pravica do plačevanja v tujino, določena na podlagi z izvozom ustvarjenih deviz; med. retencija urina zastoj, zastajanje urina; psih. retencija ohranjanje predstav, misli, podatkov v zavesti, spominu, pomnjenje
SSKJ²
retencíjski tudi reténcijski -a -o prid. (ȋ; ẹ́)
nanašajoč se na retencijo: retencijska pravica
♦ fin. retencijska kvota del z izvozom ustvarjenih deviz, namenjen za plačevanje v tujino
SSKJ²
réteš -a m (ẹ̑)
nar. prekmursko pecivo iz vlečenega testa z različnimi nadevi: makov reteš
SSKJ²
retikulín -a m (ȋ)
biol., kem. kolagenu podobna beljakovina, ki sestavlja nekatera vezivna tkiva: elastin, kolagen in retikulin
SSKJ²
retína in rétina -e ž (ī; ẹ̑)
anat. notranja, za svetlobo občutljiva plast zrkla; mrežnica: žilnica in retina
♦ med. odstop retine
SSKJ²
retirírati -am nedov. in dov. (ȋ)
knjiž. umikati se: po dolini so retirirali bataljoni / znal je braniti svoja načela, pa tudi v pravem trenutku retirirati
SSKJ²
rétje -a s (ẹ̄)
nar. močen kraški izvir: presušena retja
SSKJ²
rétor -ja m (ẹ̑)
knjiž. govornik: na govorniškem odru se je zvrstilo nekaj mlajših retorjev
● knjiž. govorništva se je učil pri znanem grškem retorju učitelju govorništva
SSKJ²
retóričen -čna -o prid. (ọ́)
nanašajoč se na retoriko: retorična pravila / retorični slog / retorično pretiravanje / to ni retorična izjava, ampak naša resnična želja
♦ lit. retorične figure; retorično vprašanje vprašanje, na katero se odgovor ne pričakuje
    retórično prisl.:
    retorično pretiravati
SSKJ²
retóričnost -i ž (ọ́)
lastnost, značilnost retoričnega: retoričnost njegovega izražanja me moti / igralec je podal vlogo s potrebno retoričnostjo / v njegovih spisih je preveč retoričnosti
SSKJ²
retórik -a m (ọ́)
knjiž. govornik: bil je nadarjen retorik; grški, rimski retoriki
SSKJ²
retórika -e ž (ọ́)
1. spretnost, znanje govorjenja, zlasti v javnosti, govorništvo: prevzela jih je njegova bleščeča retorika; vaditi se v retoriki / študirati retoriko; pravila retorike
2. knjiž. lepo, izbrano, a navadno vsebinsko prazno govorjenje, izražanje; leporečje: za njegove spise sta značilni gostobesednost in retorika; govornik je zašel v patos in retoriko
// govorjenje, izražanje sploh: taka retorika je bolj primerna za pravnika kot za pisatelja
3. do 1848 zadnji razred šestletne gimnazije: končati retoriko
SSKJ²
rétorománski -a -o prid. (ẹ̑-ȃ)
nanašajoč se na Retoromane: retoromanska književnost / retoromanski jeziki / furlanski jezik spada v retoromansko jezikovno skupino
SSKJ²
rétorománščina -e ž (ẹ̑-ȃ)
retoromanski jezik: proučevati retoromanščino
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
rétorski -a -o prid. (ẹ̑)
knjiž. govorniški: retorska nadarjenost / retorski slog
SSKJ²
retórta -e ž (ọ̑)
1. kem. kovinska ali steklena hruškasta posoda z dolgim, upognjenim vratom: olje po kapljicah teče iz retorte; destilirati v retorti
2. metal. podolgovata zaprta destilacijska posoda iz grafita, šamota: destilacija cinka v retortah
SSKJ²
retórten -tna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na retorto: retortno segrevanje
♦ metal. retortni grafit grafit, ki se izloči v retortnih pečeh pri suhi destilaciji premoga; retortna peč peč z retorto
SSKJ²
rètransfêr -ja m (ȅ-ȇ)
fin. prenos deviznih sredstev na račun osebe iz druge države, ki je ta sredstva zaslužila ali vložila: opraviti retransfer / retransfer deviz
SSKJ²
rétro -- prid. (ẹ̑)
ki obnavlja kaj starejšega, v preteklosti modernega, popularnega: retro pridih; retro slog; retro videz / to, kar igramo, je malce retro
SSKJ²
retro... ali rétro... predpona v sestavljenkah (ẹ̑)
za izražanje usmerjenosti, gibanja nazaj ali položaja pred čim drugim v času in prostoru: retroaktiven, retrograden; retroraketa; retrodatirati
SSKJ²
retroaktíven -vna -o prid. (ȋ)
knjiž. ki učinkuje, deluje nazaj: predpis je retroaktiven; retroaktivna moč določbe / retroaktivno delovanje dohodkov na oblikovanje cen
SSKJ²
retrogardízem -zma m (ī)
programska umetnostna usmeritev, ki oživlja pretekle sloge, vključuje obnavljanje česa starejšega, v preteklosti modernega, popularnega: estetska načela retrogardizma / retrogardizem kot del avtorjevega sloga
SSKJ²
retrográden -dna -o prid. (ȃ) knjiž.
1. ki je usmerjen nazaj, proti izhodišču, povraten: retrogradno gibanje / retrogradno prikazovanje dogodkov / retrogradna smer
♦ astron. retrogradno gibanje planetov navidezno gibanje planetov glede na zvezdno nebo od vzhoda proti zahodu; jezikosl. retrogradni slovar odzadnji slovar; med. retrogradna amnezija amnezija, ki se nanaša na dogodke pred poškodbo možganov, boleznijo
2. nazadnjaški, konservativen: retrogradna miselnost / retrogradno stališče
SSKJ²
rétrorakéta -e ž (ẹ̑-ẹ̑)
teh. raketa za zaviranje, spreminjanje smeri zlasti vesoljske ladje, zaviralna raketa: vključiti retrorakete pred pristajanjem
SSKJ²
retrospékcija -e ž (ẹ́)
knjiž. retrospektiva: retrospekcija pomembnih dogodkov / poslušal je njegove retrospekcije / v zgodbi je preveč retrospekcij
♦ psih. spominsko obnavljanje lastnih čustev, hotenj ali misli
SSKJ²
retrospektíva -e ž (ȋ)
1. knjiž. spominsko obnavljanje česa preteklega: retrospektiva pomembnejših dogodkov iz življenja
// kar je rezultat takega obnavljanja: članek vsebuje nekaj zanimivih retrospektiv
2. lit. podajanje tega, kar se je zgodilo pred tem, o čemer se pripoveduje, kar se prikazuje: avtor v pripovedi pogosto zaide v retrospektivo / tehnika retrospektive
// del literarnega, dramskega dela, v katerem se to podaja: dolge retrospektive motijo potek osrednje zgodbe
3. knjiž., s prilastkom prikaz, predstavitev pomembnejših zlasti likovnih, filmskih del iz daljšega preteklega obdobja: pripraviti retrospektivo slovenskega slikarstva; retrospektiva otroških filmov / retrospektiva impresionizma; retrospektiva znanega slikarja / zadnja knjiga je nekaka retrospektiva njegovega ustvarjanja
● publ. podati retrospektivo razvoja našega šolstva pregled; publ. iz retrospektive je bila odločitev napačna gledano nazaj
SSKJ²
retrospektíven -vna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na retrospektivo: retrospektivno presojanje življenja / retrospektivna tehnika drame, romana / prirediti retrospektivno razstavo
SSKJ²
retrospektívnost -i ž (ȋ)
knjiž. lastnost, značilnost retrospektivnega: za njegovo pisanje je značilna retrospektivnost
SSKJ²
rétrovírus -a m (ẹ̑-ȋ) med.
virus z ribonukleinsko kislino, ki se v gostiteljski celici prepiše v deoksiribonukleinsko kislino: prisotnost retrovirusa v človekovem telesu
SSKJ²
return -a [ritə̀rən in ritə̀rn] m (ə̏)
tipka na računalniški tipkovnici za potrditev operacije, ukaza z oznako return ali enter, vnašalka: pritisniti tipko return
SSKJ²
retúša -e ž (ȗ)
1. glagolnik od retuširati: z retušo odstraniti lise s fotografije / čopič za retušo / delati dobre retuše
2. fot. kar izboljšuje fotografske posnetke, zlasti z odpravljanjem madežev, poškodb na negativu ali pozitivu: obraz je olepšal z rahlimi retušami
3. knjiž. sprememba, olepšava: načrt novega avtomobila je doživel še nekaj retuš
SSKJ²
retušêr -ja m (ȇ)
fot. kdor se poklicno ukvarja z retuširanjem: zaposliti retušerja
♦ tisk. retušer klišejev
SSKJ²
retušíranje -a s (ȋ)
glagolnik od retuširati: delati napake pri retuširanju / barve za retuširanje; nož za retuširanje / retuširanje resničnosti
SSKJ²
retušírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. fot. izboljšati fotografske posnetke, zlasti z odpravljanjem madežev, poškodb na negativu ali pozitivu: retuširati negativ, pozitiv; retuširati s svinčnikom, z barvo
♦ tisk. retuširati kliše
2. knjiž. spremeniti, olepšati: v poročilu je retuširal nekatera dejstva / zgodbo je pred objavo nekoliko retuširal
    retušíran -a -o:
    retuširana fotografija; v noveli je podal nekoliko retuširano podobo podeželja
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
réva -e ž (ẹ̑)
1. ekspr. sočutja, pomilovanja vredna ženska: reva je v življenju veliko pretrpela; pomislil je na mater, kako mora reva delati / pogovarjale so se, kakšne reve so gospodinje
2. ekspr. slaboten, bolehen, šibek človek: ta reva vreče še premakniti ne more; bila je taka reva, da se niti obleči ni mogla sama
3. slabš. neodločen, bojazljiv človek: na odru je junak, v življenju pa reva; dokazati moraš, da nisi reva; prava reva je, nič si ne upa / kot psovka ali se bojiš, reva
4. knjiž. revež: borili so se, da delavec ne bi bil več izkoriščana reva / brez upanja je človek velika reva
5. star. trpljenje, težava, skrb: s pitjem je skušal pozabiti svoje reve; pripovedoval mu je o svoji revi in težavi
// revščina, beda: reva jih je prisilila, da so se odselili; v mestu je vladala velika reva; ni poznal reve in pomanjkanja
SSKJ²
rèvakcinácija -e ž (ȅ-á)
med. ponovno cepljenje: revakcinacija proti kozam
SSKJ²
revalorizácija -e ž (á)
glagolnik od revalorizirati: revalorizacija pokojnin; revalorizacija osnovnih sredstev / revalorizacija strokovnega dela
SSKJ²
revalorizírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. ekon. na novo določiti vrednost, zlasti zaradi uskladitve z višjimi tržnimi cenami: revalorizirati stanarine
2. knjiž. na novo ovrednotiti, oceniti: pri študiju je moral revalorizirati dotedanje mnenje o problemu
    revalorizíran -a -o:
    revalorizirana vrednost
SSKJ²
revalvácija -e ž (á)
fin. zvišanje v zlatu ali tuji valuti izražene vrednosti domače valute: revalvacija nekaterih valut; revalvacija in devalvacija / izvesti revalvacijo
SSKJ²
revalvírati -am dov. in nedov. (ȋ)
fin. izvesti revalvacijo: revalvirati valuto
SSKJ²
revánša -e ž (ȃ)
1. knjiž. povračilo, oddolžitev: pri dragem darilu je treba misliti na revanšo / opustil je misel na revanšo maščevanje / dati komu revanšo
2. šport. žarg. povratna tekma: dobiti, izgubiti revanšo
SSKJ²
revánšen -šna -o prid. (ȃ)
1. nanašajoč se na revanšo: revanšni ukrepi / revanšna igra, tekma
2. knjiž. revanšističen: revanšno gibanje
SSKJ²
revanšírati se -am se tudi revanžírati se -am se dov. in nedov. (ȋ)
knjiž. povrniti, oddolžiti se: revanširati se za uslugo; ne vem, s čim bi se vam revanširal / za žalitev se ti bom že še revanširal maščeval / kot vljudnostna fraza kako naj se vam revanširam
● knjiž. v povratni tekmi se je moštvo revanširalo za poraz je zmagalo
SSKJ²
revanšíst -a m (ȋ)
kdor si prizadeva za ponovno, zlasti nasilno pridobitev v vojni izgubljenih ozemelj in privilegijev: revanšisti se pripravljajo na novo vojno
SSKJ²
revanšístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na revanšiste ali revanšizem: revanšistične zahteve / revanšistična politika
SSKJ²
revanšízem -zma m (ī)
prizadevanje za ponovno, zlasti nasilno pridobitev v vojni izgubljenih ozemelj in privilegijev: v državi se širi revanšizem; preprečevati revanšizem; nemški revanšizem po prvi svetovni vojni; revanšizem in militarizem
SSKJ²
révče -ta s (ẹ̄)
knjiž. sočutja, pomilovanja vreden človek, navadno otrok; revše: revče se je vsem zasmililo; zibala je malo revče in mu pela
SSKJ²
révček -čka m (ẹ̑)
1. ekspr. manjšalnica od revež: revčki so, še za kruh nimajo; vaški revčki / ta revček je že dolgo bolan / kot nagovor revček, kje te boli
2. slabš. neodločen, bojazljiv človek: od tega revčka res ne moreš pričakovati, da bi se komu uprl / kot psovka kaj boš ti, revček
SSKJ²
réven -vna -o prid., révnejši (ẹ́ ẹ̄)
1. ki ima malo materialnih dobrin: reven človek; postati, biti reven; revna družina; revno prebivalstvo; reven kot cerkvena miš zelo / revnejši deli mesta; revne vasi
2. ki ima malo določene stvari: reven pašnik; revna in suha zemlja; revna nahajališča rude / star. na rudah revna država z rudami; izrazno reven jezik; pren. ker sem ostal doma, sem za nekaj doživetij revnejši
3. po vrednosti, količini zelo majhen: reven pridelek; revna pokojnina; revno plačilo / revna pomoč; revno čustvo, upanje
4. nav. ekspr. ki je slabe kakovosti: poslal ji je šopek revnih rož; pokrajina z revno travo / igra je precej revna
// ki ima nepomembno vsebino: reven izgovor; revna misel / revno pismo
5. nav. ekspr. nerazkošen; skromen: revna hiša; revna obleka; revna oprema; revno kosilo
6. ekspr. vreden sočutja, pomilovanja: revna, zapuščena mati; vsa revna je obstala na pragu
7. star. slaboten, onemogel: klicala ga je z revnim glasom; bil je ves reven in shujšan; sram ga je bilo, ker ga je videla tako revnega
    révno prisl.:
    revno živeti; biti revno oblečen; sam.: revni in bogati
SSKJ²
revêr -ja m (ȇ)
sprednji, zavihani del ovratnika pri plašču, suknjiču: imeti madež na reverju; ozki, široki reverji; rever suknjiča; jopica z reverji
SSKJ²
reverénca -e ž (ẹ̑)
knjiž. spoštovanje, čaščenje: sprejeti koga z reverenco; klanjati se v znak reverence
// v dvorskem, plemiškem okolju poklon z upogibom kolena: narediti reverenco pred kraljico
SSKJ²
reverènd -ênda in -énda in reverénd -a m (ȅ é, ẹ́; ẹ̑)
pristavek k imenu duhovnika častiti gospod: hiša reverenda Simona
SSKJ²
revêrz -a m (ȇ)
1. knjiž. zadnja, hrbtna stran, zlasti kovanca, bankovca ali medalje, hrbet: reverz kaže državni grb; napis na reverzu plakete
2. pravn. potrdilo o prevzemu stvari: za prevzete dokumente so mu izdali reverz; napisati, podpisati reverz
SSKJ²
revêrzen -zna -o prid. (ȇ)
nanašajoč se na reverz: reverzna stran kovanca, medalje / reverzno potrdilo
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
reverzibílen -lna -o prid. (ȋ)
knjiž. obrnljiv, povračljiv: reverzibilen pojav; čas, ki je povezan z življenjskimi procesi, ni reverzibilen
♦ fiz. reverzibilna sprememba sprememba, katere časovni potek se da obrniti brez opravljanja dodatnega dela; kem. reverzibilna reakcija reakcija, ki lahko poteka v obe smeri
SSKJ²
reverzírati -am dov. in nedov. (ȋ)
strojn. spremeniti smer vrtenja pogonskega stroja v nasprotno smer od normalne: počasi reverzirati
● knjiž. avtomobil reverzira zapelje vzvratno
SSKJ²
révež -a m (ẹ̑)
1. reven človek: bili so taki reveži, da še za kruh niso imeli; revežem je razdelil nekaj obleke; vaški reveži / občinski revež nekdaj človek brez dohodkov, za katerega skrbi občina; pren. kulturni reveži
2. ekspr. sočutja, pomilovanja vreden človek: revež je bolan že tretje leto; reveže so spet pretepli / kot nagovor ti revež ti, kaj si moral prestati
● ekspr. duševni revež človek majhnih umskih, miselnih sposobnosti; preg. če bi bil človek vedež, ne bi bil revež
SSKJ²
revialen ipd. gl. revijalen ipd.
SSKJ²
révica -e ž (ẹ̑)
ekspr. sočutja, pomilovanja vredna ženska: revica je po dolgi bolezni umrla; od vsega hudega se je revici zmešalo
SSKJ²
revidènt -ênta tudi -énta m (ȅ é, ẹ́)
1. knjiž. pregledovalec, nadzornik: rudarski revident; poročilo revidenta / imenovati odgovornega revidenta
2. pravn. stranka, ki vloži zahtevek za revizijo: navedbe revidenta; pritožba, ugovor revidenta
SSKJ²
revidêntka tudi revidéntka -e ž (ē; ẹ̄)
knjiž. nadzornica: stališče, ugovor revidentke
SSKJ²
revidíranec -nca m (ȋ)
pravna oseba, pri kateri se zaradi ugotavljanja skladnosti s predpisi, zakoni pregledujejo poslovanje, dokumenti: revidiranec se je pritožil na sodišče zoper odločbo; obravnavati poslovanje revidiranca
SSKJ²
revidíranje -a s (ȋ)
glagolnik od revidirati: postopek revidiranja; poročilo o notranjem revidiranju / revidiranje zgodovine
SSKJ²
revidírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. pregledati poslovanje, dokumente zaradi ugotavljanja skladnosti s predpisi, zakoni: revidirati poslovanje; revidirati račune
2. pregledati kak dokument, besedilo, da se ugotovi pravilnost, ustreznost: revidirati volilni imenik; revidirati učne načrte / revidirati šolski sistem
// spremeniti kak dokument, besedilo glede na določene zahteve, potrebe: revidirati pogodbo / revidirati mnenje, sodbo o čem spremeniti
    revidíran -a -o:
    revidirani učbeniki
SSKJ²
revíja -e ž (ȋ)
1. periodično izhajajoča publikacija s specializirano vsebino: prelistavati revijo; naročiti se na revijo / ilustrirana revija; literarna, modna, strokovna revija
2. odrsko glasbeno delo z govorjenimi dialogi, pevskimi in plesnimi točkami ter razkošno sceno, kostumi: ogledati si revijo; nastopati v reviji / glasbena revija; plesna revija na ledu
3. s prilastkom prireditev, ki omogoča pregled dosežkov navadno na določenem kulturnem področju: prirediti revijo amaterskih gledaliških skupin; revija pevskih zborov / revija naših najboljših drsalcev
♦ obl. modna revija prireditev, na kateri kažejo manekeni modele oblačil
SSKJ²
revijálen tudi reviálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na revija 1: revijalni urednik / revijalna književna kritika; revijalna objava / revijalni tisk
SSKJ²
revijalístika tudi revialístika -e ž (í)
revialni tisk, revialne objave: avtor je objavil več prispevkov v strokovni revialistiki in zbornikih / književna revialistika
SSKJ²
revíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na revijo: revijska objava / revijski režiser; revijska plesalka / revijski slog uprizoritve / revijski film
♦ obl. revijska brv podolžen oder za modne revije, po katerem hodijo manekeni
SSKJ²
revindikácija -e ž (á)
knjiž. zahteva po vrnitvi česa: utemeljiti svoje revindikacije / revindikacija ozemlja
SSKJ²
revír -ja m (ī)
1. navadno s prilastkom manjši del ozemlja, na katerem je, se opravlja določena dejavnost; območje: določiti lovski družini njen revir / gozdni, lovski revir / ekspr.: to je moj revir, ne išči tu gob; ta lisica ima velik revir / publ.: privlačen izletniški revir; začenja se trgatev v enem naših najlepših vinogradniških revirjev; pren., ekspr. pusti dekle pri miru, to je moj revir
// območje, kraj, kjer se pridobiva premog: delati, živeti v revirju; proučevati delavsko gibanje v revirjih / premogovni revir; rudarski revir
● črni revirji rudarski kraji Trbovlje, Zagorje, Hrastnik
2. pog., med drugo svetovno vojno oddelek za bolnike v koncentracijskem taborišču: bolnike so odnesli v revir
SSKJ²
revírec -rca m (ȋ)
prebivalec rudarskega revirja: delavsko gibanje med revirci; zborovanje revircev
SSKJ²
revíren -rna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na revir: revirne meje / revirni lovski čuvaj; revirni gozdar / revirni rudarji
SSKJ²
revírski -a -o prid. (ī)
nanašajoč se na revir: revirski gozdar / revirski prebivalci; revirski rudarji / revirske občine / revirski zdravnik
SSKJ²
révišče -a s (ẹ̑)
star. revše: revišče se je komaj skobacalo s stola / kot nagovor s čim boš pa plačalo, revišče
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
revitalizácija -e ž (á)
glagolnik od revitalizirati: revitalizacija starega mestnega jedra
SSKJ²
revitalizátor -ja m (ȃ)
1. kdor povzroči, organizira, da kaj ponovno zaživi, se obnovi: kulturni revitalizator; revitalizator opuščenih mestnih središč
2. naprava s prečiščevalnim sistemom, ki izboljša kakovost in poveča energijsko moč česa: revitalizator vode
SSKJ²
revitalizírati -am dov. in nedov. (ȋ)
knjiž. narediti, da kaj ponovno zaživi, se obnovi; oživiti, obnoviti: revitalizirati stara mestna središča
SSKJ²
revival tudi rivájvl -a [rivájvəl] m (ȃ)
ponovitev, oživitev, ponovni razmah česa: pankovski revival; nostalgičen revival stare vokalne glasbe
SSKJ²
revizíja tudi revízija -e ž (ȋ; í)
1. pregled poslovanja, dokumentov zaradi ugotavljanja skladnosti s predpisi, zakoni: opraviti revizijo; zahtevati revizijo; revizija knjigovodstva; revizija finančnega poslovanja; revizija računov
2. pregled kakega dokumenta, besedila, da se ugotovi pravilnost, ustreznost: zaradi kritičnih pripomb bo potrebna ponovna revizija; revizija načrta
// sprememba kakega dokumenta, besedila glede na določene zahteve, potrebe: revizija mednarodne pogodbe; začeti postopek za revizijo ustave / revizija ustaljenih sodb, mnenj sprememba
♦ pravn. pisno izraženo nesoglasje s pravnomočno sodbo, sklepom sodišča druge stopnje o civilnih zadevah
SSKJ²
revizíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na revizijo: revizijska komisija / revizijski zapisnik; revizijsko poročilo / revizijski postopek
♦ teh. revizijski jašek jašek za dostop h kaki napeljavi; revizijska jama v tla narejen prostor za pregledovanje spodnjega dela vozila
SSKJ²
revizioníst -a m (ȋ)
pristaš revizionizma: revizionisti in reformisti / med psihoanalitiki velja za revizionista
SSKJ²
revizionístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na revizioniste ali revizionizem: revizionistični nazori / revizionistična prizadevanja / revizionistično gibanje
SSKJ²
revizionízem -zma m (ī)
1. zavzemanje, prizadevanje za spremembo česa: revizionizem v psihologiji
2. polit. zavzemanje, prizadevanje za spremembo nekaterih filozofskih, ekonomskih, političnih osnov marksizma: kritizirati revizionizem / revizionizem v delavskem gibanju; nasprotnik, utemeljitelj revizionizma
SSKJ²
revízor -ja m (ȋ)
kdor (poklicno) pregleduje poslovanje, dokumente zaradi ugotavljanja skladnosti s predpisi, zakoni; pregledovalec, nadzornik: revizor je pregledal vse račune; poročilo revizorja
SSKJ²
revízorka -e ž (ȋ)
ženska, ki (poklicno) pregleduje poslovanje, dokumente zaradi ugotavljanja skladnosti s predpisi, zakoni; pregledovalka, nadzornica: državna, pooblaščena revizorka; revizorka v občinski upravi; mnenje, ugotovitve revizorja / finančna revizorka; notranja, zunanja revizorka
SSKJ²
revízorski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na revizorje: revizorsko poročilo / revizorska služba
SSKJ²
révkniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑)
slabš. zadirčno reči: ne ustavljajte se, je revknil vojak / jezno, ošabno revkniti
SSKJ²
révma -e ž (ẹ̑)
pog. revmatizem: imeti, zdraviti revmo / sklepna revma
SSKJ²
revmátičen -čna -o prid. (á)
nanašajoč se na revmatizem: revmatične bolečine / revmatični bolnik; revmatični sklepi; biti revmatičen / revmatično vnetje
SSKJ²
revmátik -a m (á)
kdor ima revmatizem: biti revmatik; zdraviti revmatike / za revmatike neprimerno podnebje
SSKJ²
revmatízem -zma m (ī)
bolezen zlasti gibalnega sistema zaradi vnetja, degeneracije, presnovnih motenj: imeti revmatizem; zdraviti revmatizem; kronične oblike revmatizma / mišični revmatizem; sklepni revmatizem
♦ med. akutni revmatizem
SSKJ²
revmatoíden -dna -o prid. (ȋ)
med. ki je podoben revmatizmu: revmatoidni artritis
SSKJ²
revmatológ -a m (ọ̑)
zdravnik specialist za revmatične bolezni: iti k revmatologu; kongres revmatologov
SSKJ²
revmátski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na revmatizem; revmatičen: vnetne revmatske bolezni; revmatsko obolenje
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
révnost -i ž (ẹ́)
značilnost, lastnost revnega: revnost nekaterih slojev prebivalstva / revnost kulturnega življenja / revnost opreme
SSKJ²
revólt -a m (ọ̑)
knjiž. upor, odpor: zatreti revolt prebivalstva; politični revolt / revolt proti starim normam
SSKJ²
revólta -e ž (ọ̑)
knjiž. upor, odpor: zatreti revolto / mladostna revolta proti lažnemu moraliziranju
SSKJ²
revoltíranje -a s (ȋ)
knjiž. upiranje, nasprotovanje: njihovo revoltiranje je bilo zaman / revoltiranje proti socialnim krivicam
SSKJ²
revoltírati -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž.
1. vzbujati v kom odpor, nasprotovanje: agrarna kriza je kmete revoltirala; velike razlike v dohodkih ljudi revoltirajo; take stvari me revoltirajo
2. upirati se: v teh krajih so pred vojno delavci pogosto revoltirali; mladina rada revoltira; včasih (se) revoltira, sicer pa se prilagodi večini
    revoltíran -a -o:
    revoltirani ljudje; biti revoltiran
SSKJ²
revolúcija -e ž (ú)
1. radikalna sprememba družbenih, ekonomskih, političnih odnosov: pripravljati revolucijo; povzročiti, sprožiti revolucijo; boriti se za revolucijo / ljudska, proletarska revolucija; buržoazna, meščanska revolucija; socialistična revolucija; socialna revolucija / žametna revolucija mirna, nenasilna politična revolucija, ki povzroči spremembo družbenega sistema / krvava revolucija; pridobitve revolucije; žrtve revolucije
// gibanje za tako spremembo: revolucija se je razširila po vsej državi; organizirati revolucijo; začeti revolucijo; pristaš revolucije
2. navadno s prilastkom velika, hitra sprememba na kakem področju človekovega delovanja: digitalna, informacijska revolucija; kulturna revolucija; tehnološka, znanstvena revolucija; revolucija v slikarstvu / genetska ali genska revolucija na področju raziskovanja genetike, uporabe genske tehnologije; zelena revolucija v državah v razvoju izrazito povečanje pridelka, zlasti visokodonosnih vrst pšenice, koruze, riža, doseženo z visoko uporabo gnojil, pesticidov in drugih sredstev; gibanje za spremembo odnosa in ravnanja družbe, politike, gospodarstva do okolja / duhovna, miselna revolucija; seksualna revolucija obdobje spremenjenega gledanja družbe na spolnost
♦ astron. revolucija gibanje planeta okoli Sonca; ekon. agrarna revolucija hitra kvalitativna sprememba načina proizvodnje v poljedelstvu zaradi uporabe obdelovalnih strojev in kemičnih sredstev; (prva) industrijska revolucija hitra sprememba ročne proizvodnje v proizvodnjo z uporabo strojev; tretja industrijska revolucija hitra kvalitativna sprememba delovnih sredstev z avtomatizacijo proizvodnje, z uporabo jedrske energije, umetnih mas; soc. demografska revolucija skokovito naraščanje prebivalstva na določenem območju; zgod. februarska revolucija revolucija februarja 1848 v Franciji; revolucija z zahtevo po uvedbi parlamenta februarja 1917 v carski Rusiji; francoska revolucija revolucija z zahtevo po uvedbi parlamenta leta 1789 v Franciji; julijska revolucija revolucija julija 1830 v Franciji; madžarska revolucija socialistična revolucija leta 1919 na Madžarskem; marčna revolucija revolucija z zahtevo po ustavi, volilni pravici in narodnih pravicah nenemških narodov marca 1848 v stari Avstriji; oktobrska revolucija socialistična revolucija z razpustom parlamenta in uvedbo diktature proletariata leta 1917 v Rusiji; žametna revolucija mirna, nenasilna revolucija od 17. novembra do 29. decembra 1989 na Češkoslovaškem, ki je povzročila prehod iz komunističnega v demokratični družbeni sistem
SSKJ²
revolucíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na revolucijo: revolucijsko vodstvo / revolucijski čas
SSKJ²
revolución -a m (ọ̑)
zastar. revolucija: pripravljati revolucion
SSKJ²
revolucionár -ja m (á)
1. kdor si prizadeva za revolucijo ali sodeluje v njej: biti, postati revolucionar; naši predvojni revolucionarji; junaštvo revolucionarjev
2. nav. ekspr. kdor si prizadeva za veliko, hitro spremembo na kakem področju človekovega delovanja: revolucionarji v slikarstvu / v svojem ustvarjanju je premalo revolucionar je premalo revolucionaren
SSKJ²
revolucionárec -rca m (ȃ)
zastar. revolucionar: podpirati revolucionarce / revolucionarec v glasbi
SSKJ²
revolucionáren -rna -o prid., revolucionárnejši (ā)
nanašajoč se na revolucionarje ali revolucijo: obsodili so ga zaradi revolucionarne dejavnosti / revolucionarni boj; revolucionarni cilji; ekspr. revolucionarno vrenje / revolucionarno gibanje / revolucionarna literatura / revolucionarni heroizem; zavedal se je svojega revolucionarnega poslanstva / revolucionarna oblast revolucijska
// ekspr. ki ima velik pomen za nadaljnji potek, razvoj česa: revolucionarne novosti v glasbi; revolucionarne spremembe / to je revolucionarno odkritje; nekatera spoznanja so res revolucionarna
♦ zgod. revolucionarni etatizem začetna stopnja v razvoju socialistične državnosti, ko država usmerja gospodarsko in drugo družbeno dogajanje
    revolucionárno prisl.:
    revolucionarno delovati; revolucionarno usmerjen človek
SSKJ²
revolucionárka -e ž (á)
1. ženska, ki si prizadeva za revolucijo ali sodeluje v njej: postala je revolucionarka
2. nav. ekspr. ženska, ki si prizadeva za veliko, hitro spremembo na kakem področju človekovega delovanja: modna revolucionarka
SSKJ²
revolucionárnost -i ž (ā)
revolucionarni nazori, revolucionarna miselnost: zaradi revolucionarnosti je bil večkrat zaprt; revolucionarnost delavstva
// nav. ekspr. lastnost, značilnost revolucionarnega: revolucionarnost idej, stališč / revolucionarnost odkritja penicilina
SSKJ²
revolucionárstvo -a s (ȃ)
revolucionarnost: revolucionarstvo delavstva; lažno revolucionarstvo / revolucionarstvo njegovih zamisli
SSKJ²
revolucioníranje -a s (ȋ)
glagolnik od revolucionirati: revolucioniranje družbe / revolucioniranje tehnoloških postopkov
SSKJ²
revolucionírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. knjiž. delati kaj revolucionarno: revolucionirati delavstvo / revolucionirati družbeno zavest
2. knjiž. povzročati velike, hitre spremembe na kakem področju človekovega delovanja: revolucionirati ekonomijo, gradbeništvo; revolucionirati kmetijstvo z uporabo strojev; revolucionirati umetnost
3. zastar. upirati se: vojaki so revolucionirali / revolucionirati proti krivični družbeni ureditvi
    revolucionirajóč -a -e:
    revolucionirajoči delavci
SSKJ²
revólver -ja m (ọ́)
lahko ročno orožje s kratko cevjo: potegniti revolver iz toka; ustreliti z revolverjem; kavboj z revolverjem za pasom / damski revolver
♦ teh. vrtljiva naprava pri mikroskopu z več objektivi
SSKJ²
revolveráš -a m (á)
zlasti v ameriškem okolju z revolverjem oborožen nasilen človek: revolveraši so se spopadli s policijo; tolpa revolverašev
// junak pustolovskih filmov, povesti o Divjem zahodu, ki zlasti dobro strelja z revolverjem: v filmih je nastopal kot revolveraš
SSKJ²
revólverski -a -o prid. (ọ́)
nanašajoč se na revolver: revolverski naboji; revolverska cev / revolverski strel
● slabš. revolverski časopis časopis, v katerem ima večina člankov senzacionalno, malo vredno, plehko vsebino
♦ teh. revolverska stružnica stružnica, pri kateri so obdelovalna orodja nameščena v glavi, ki se da hitro zasukati
SSKJ²
révsati -am nedov. (ẹ̑)
revskati: pes revsa / oče je spet revsal nanjo
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
révsk -a tudi rèvsk rêvska m (ẹ̑; ȅ ē)
posamezen glas pri revskanju: slišati revsk
// revskanje: pasji revsk je utihnil
SSKJ²
révskanje tudi rêvskanje -a s (ẹ̑; ȇ)
glagolnik od revskati: divje revskanje psov / naveličal se je njenega revskanja
SSKJ²
révskati -am tudi rêvskati -am nedov. (ẹ̑; ȇ)
1. oglašati se s kratkim, rezkim glasom: pes je revskal in se zaganjal vanj; pren. topovi so revskali
2. slabš. zadirčno govoriti s kom: prišel sem po nasvet, vi pa revskate name / dovolj vas imam, je revskal
SSKJ²
révskniti -em tudi rêvskniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ȇ)
1. oglasiti se s kratkim, rezkim glasom: pes je revsknil; pren. top je nekajkrat revsknil
2. slabš. zadirčno reči: izgini, je revsknil / ženska je nekaj jezno revsknila proti nam
SSKJ²
révsniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑)
revskniti: pes je revsnil in se zagnal vanj / ne ganite se, je revsnil poročnik
SSKJ²
révščina -e ž (ẹ́)
1. stanje, za katero je značilno veliko pomanjkanje materialnih dobrin: v deželi je bila revščina; upad trgovine je povečal revščino; skrivali so svojo revščino / živeti v revščini
2. ekspr., s prilastkom stanje, za katero je značilno pomanjkanje bistvenih značilnosti tega, kar izraža prilastek: duhovna, izrazna, miselna revščina; duševna revščina pomanjkanje smisla za kulturne vrednote, nerazgledanost; za takratne razmere je bila značilna kulturna revščina
3. ekspr. majhno premoženje: pobral je svojo revščino in odpotoval; prodala je njegovo revščino
4. ekspr. revni ljudje: v barake se je naselila mestna revščina
● ekspr. ta članek je velika revščina slab, nekvaliteten
SSKJ²
revšè -éta s (ȅ ẹ́)
1. ekspr. sočutja, pomilovanja vreden človek, navadno otrok: revše ima komaj tri mesece; revše je že zgodaj ostalo brez staršev / kot nagovor ti ubogo revše
2. slabš. neodločen, bojazljiv človek: kaj nam pa more tako revše; to revše si nič ne upa
// nepomemben človek: takole revše se ne more primerjati z nami
SSKJ²
réz1 -a m (ẹ̑)
1. pritisk, poteg z ostrim predmetom, rezilom: z enim rezom je odrezal palico / napraviti rez na trebuhu živali
// kar s takim pritiskom, potegom nastane: rez pri debelejšem blagu obšijemo; premazati rez; odstranjevati žaganje iz reza; iz reza je pritekla kri; globok, plitev, raven rez / operacijski rez je še zmeraj boleč / steblo je na rezu rjavo; pren., ekspr. rez med preteklostjo in sedanjostjo
2. les. ploskev, ki nastane z rezanjem: na rezu so dobro vidni jedro in kolobarji / čelni rez nastal z rezanjem pravokotno na vzdolžno os debla
3. biol. košček tkiva, pripravljen za mikroskopiranje; rezina: obarvati, pripravljati reze
4. agr. rez2: rez drevja / opravljati rez v vinogradu / dolžina reza
● star. preizkusiti ostrino reza rezila
♦ film. ostri rez zaporedje dveh različnih posnetkov brez vmesne slikovne povezave; geom. zlati rez daljice točka na daljici, ki deli daljico na dva dela tako, da je razmerje med daljico in večjim delom enako razmerju med večjim in manjšim delom; med. carski ali cesarski rez operacija, pri kateri otroka izrežejo iz maternice; um. zlati rez sorazmerje med dvema količinama, pri katerem je razmerje med večjo in manjšo količino enako razmerju med večjo količino in celoto
SSKJ²
réz2 -í ž, daj., mest. ed. rézi (ẹ̑)
1. agr. odstranjevanje delov rastlin z rezanjem zaradi redčenja, oblike, rodnosti: rez sadnega drevja, vinske trte; vpliv rezi na rast / poletna rez / opraviti rez v vinogradu
// mesto na rastlini, kjer je kaj odrezano: premazati rez
2. nar. zahodno pokošena trava v vrsti, kakršna nastaja ob košenju; red2: raztrositi rezi
3. alp. del, kjer se v ostrem kotu stikata dve skalni površini: hoditi po rezi / grebenska rez del, kjer se stikata boka grebena
● zastar. konju pokladati rez rezanico; star. vzel je sekiro in jo pogladil po rezi rezilu
SSKJ²
réza -e ž (ẹ́)
zareza, črta: reze v kamnu, lesu
SSKJ²
rezáč -a m (á)
1. kdor reže: rezač si je nabrusil nož
♦ papir. delavec, ki na rezalnem stroju reže papir, lepenko
2. nar. vzhodno obrezovalec (vinske) trte: rezači so začeli z delom; najeti rezače in kopače
SSKJ²
rezáča -e ž (á)
lopata s koničastim ali ravnim listom za rezanje in obračanje zemlje: z rezačo obdelati zemljo / lopata rezača
SSKJ²
rezáj -a m (ȃ)
1. rezina, kos1: odrezali so mu tanek rezaj kruha
2. jezikosl. pokončna črtica, ki se v jezikoslovnih analizah in priročnikih uporablja za označevanje meje znotraj besede: raba rezaja je v slovenskih slovarjih redkost
● pazil je, da ne bi naredil napačnega rezaja reza
SSKJ²
rezálec -lca [rezau̯ca in rezalca] m (ȃ)
delavec, ki reže: rezalec starega železa; vodja rezalcev / rezalec stekla
♦ teh. plamenski rezalec
SSKJ²
rezálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na rezanje: rezalno orodje / rezalni stroj za furnir, papir
♦ strojn. rezalna hitrost hitrost gibanja rezila glede na obdelovanec; rezalno olje olje za hlajenje, mazanje pri obdelovanju kovin
SSKJ²
rezalíšče -a s (í)
navt. kraj, prostor za rezanje železnih, jeklenih delov ladje: ladjo bodo demontirali v rezališču / rezališče starih ladij
SSKJ²
rezálnica -e ž (ȃ)
1. obrat za rezanje: dogradili so rezalnico stekla; rezalnica in šivalnica
2. stroj za rezanje slame, sena; slamoreznica: stiskalnica, mlatilnica in rezalnica
♦ agr. del pluga, ki navpično reže brazde; črtalo
SSKJ²
rezálnik -a m (ȃ)
stroj, priprava za rezanje: rezati zelje na rezalniku; rezalnik mesa; rezalnik v knjigoveznici
♦ obrt. sodarski rezalnik sodarski rezilnik; teh. plamenski rezalnik naprava za rezanje kovin s plamenom
SSKJ²
rezálo -a s (á)
priprava za rezanje: z rezalom obrezovati, vrezovati; rezalo za steklo
● zastar. nož ima različna rezala rezila
SSKJ²
rézančen -čna -o prid. (ẹ̑)
v zvezi rezančno testo nekvašeno testo iz moke in jajc: delati rezančno testo; krpice iz rezančnega testa
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
rézanec -nca m (ẹ̑)
1. nav. mn. izdelek za zakuho iz rezančnega testa v obliki krajših trakov: delati rezance; zakuhati rezance; juha z rezanci / domači rezanci
// navadno v zvezi s širok izdelek iz rezančnega testa v obliki širokih trakov, navadno kot priloga: jesti golaž s širokimi rezanci; rezanci z orehi, s sirom
// košček, kos snovi, živila v taki obliki: zrezati papriko na rezance / pesni rezanci
2. vet. skopljen samec: žrebci in rezanci
SSKJ²
rézanica -e ž (ẹ̑)
zrezana slama, seno: pripravljati rezanico; konje so krmili z ovsom in rezanico / zrezati slamo v rezanico
SSKJ²
rézanje -a s (ẹ́)
glagolnik od rezati: pri rezanju moramo blago pravilno obračati; z rezanjem kaj skrajšati; rezanje kruha; rezanje pločevine; strojček za rezanje mesa / rezanje cvetja, poganjkov / rezanje figur; rezanje v baker / rezanje žrebcev / plamensko rezanje
SSKJ²
rézanka -e ž (ẹ̑)
vet. skopljena samica, navadno svinja: rezanke za pitanje
SSKJ²
rezár -ja m (á)
kdor se ukvarja s skapljanjem živali: peljati merjasca k rezarju
SSKJ²
rezátev -tve tudi rezátva -e ž (ȃ)
nar. vzhodno obrezovanje (vinske) trte: v vinogradu se je začela rezatev
SSKJ²
rézati réžem nedov. (ẹ́ ẹ̑)
1. s pritiskanjem, potegovanjem z ostrim predmetom, rezilom
a) delati kose, dele: rezati blago; rezati kovino; rezati kruh, meso; rezati z nožem, s škarjami; ročno, strojno rezati / rezati na krhlje, rezine; rezati počez, po dolgem / plug reže in obrača zemljo / nepreh. kosa dobro reže; nož reže na obe strani / ekspr. ladja reže valove; lastovica s krili reže zrak
b) odstranjevati: rezati poganjke, veje; hujšal je, kot bi meso rezal z njega zelo, hitro / rezati dlake, nohte
c) oblikovati, delati: rezati kvadrate iz pločevine; rezati podobe v les, linolej / rezati zobotrebce; začela je rezati obleko krojiti
2. odstranjevati spolne žleze; skapljati1: rezati bika; prašiča bo treba dati rezat
3. ekspr. boleče se zajedati v kaj, pritiskati ob kaj: naramnice nahrbtnika me režejo; verige so ga rezale v zapestja; očala režejo za ušesi
// povzročati neprijeten, pekoč občutek zaradi nizke temperature: voda je kar rezala / mraz reže do kosti zelo, hudo je mraz; brezoseb. noč je bila mrzla, da je rezalo v lica
// povzročati neugodje, bolečino: njegove besede so nam rezale srce; stokanje ranjencev nam je rezalo živce / v prsih me nekaj reže
4. ekspr. prekinjati določeno stanje: kriki režejo tišino / avtomobilski žarometi so rezali temo
5. ekspr. biti speljan, voditi čez kaj: železniška proga reže pobočje; potok je po dolgem rezal dolino
6. pog., ekspr., navadno v zvezi z jo hitro iti, premikati se: rezala sta jo proti morju; parnik jo je rezal z vso hitrostjo; rezati jo peš
7. ekspr. peti, igrati (na glasbilo): godba je rezala koračnice; pevci so rezali same vesele pesmi
● ekspr. vino reže je rezno, rezkega okusa; ekspr. ničesar ne bi izdal, čeprav bi mu jermene rezali s hrbta z ničimer ga ne bi prisilili, da bi izdal; pog., ekspr. jutri jo bodo rezali operirali; ekspr. še vedno mu oče reže kruh daje sredstva za življenje; pog. z avtom rezati ovinek prevoziti ga v skoraj ravni črti; publ. rezati proračun omejevati, zmanjševati; igr. žarg. rezati z adutom, s tarokom prevzemati vzemke z adutom, s tarokom; nar. vzhodno oče ga je rezal s palico tepel, pretepal; pog. zmeraj ga ven reže rešuje iz neprijetnega, zapletenega položaja
♦ agr. rezati krompir za seme tako, da ima vsak del eno ali več očes; rezati vino mešati ga z vinom druge kakovosti ali sorte zaradi poenotenja kakovosti; rezati na čep; teh. rezati s plamenom
    režóč -a -e:
    sklanjala se je nad mizo, s škarjami režoč blago; režoče orodje
    rézan -a -o
    1. deležnik od rezati: žival je rezana; poševno rezano blago / rezani kamen obdelan v obliki kvadra; v pasu rezana obleka krojena iz dveh delov, zgornjega in spodnjega; rezano cvetje v nasadih odrezane rože, namenjene za prodajo
    ♦     les. rezani furnir furnir, izdelan z rezanjem klade s furnirskim nožem; šport. rezana žoga pri tenisu in namiznem tenisu z nagnjenim loparjem odbita, udarjena žoga
    2. ekspr. oblikovan: lepo rezan nos / pravilno rezan obraz s pravilnimi potezami
SSKJ²
rézba -e ž (ẹ̑)
star. rezbarija: z rezbami okrašen okvir
SSKJ²
rezbár -ja m (á)
kdor se ukvarja z rezbarstvom: strop je okrasil rezbar; okvir je dal izdelat rezbarju; rezbar in pozlatar
SSKJ²
rezbaríja -e ž (ȋ)
nav. ekspr. delo, izdelek, zlasti iz lesa, namenjen olepšavi, okrasitvi: z rezbarijo okrasiti strop, vrata; tehnično dobro izdelana rezbarija; rezbarija iz slonove kosti
SSKJ²
rezbáriti -im nedov. (á ȃ)
z rezilom izdelovati, oblikovati okrasne predmete, figure, zlasti iz lesa: že v mladosti je rad rezbaril in kiparil / rezbariti pipo rezljati
SSKJ²
rezbárjenje -a s (á)
glagolnik od rezbariti: ukvarjati se z rezbarjenjem; orodje za rezbarjenje
SSKJ²
rezbárski -a -o prid. (á)
nanašajoč se na rezbarje ali rezbarstvo: rezbarski izdelki; rezbarska delavnica; rezbarsko orodje / rezbarska obrt izdelovanje, oblikovanje okrasnih predmetov, figur, zlasti iz lesa
SSKJ²
rezbárstvo -a s (ȃ)
rezbarska obrt: učiti se rezbarstva; rezbarstvo in pozlatarstvo
SSKJ²
rézec -zca m (ẹ̑)
knjiž. kdor vrezuje okraske, podobe v kaj: umetniško nadarjen rezec / rezec linorezov
SSKJ²
rezeda ipd. gl. reseda ipd.
SSKJ²
rézek -zka -o prid., rézkejši (ẹ́)
1. močen, visok, neprijetno zveneč: rezek glas, pok; rezek smeh, žvižg; rezek žvenket stekla
2. nav. ekspr. ki se pojavlja
a) v visoki stopnji, močni obliki: rezek okus, vonj; rezka barva; rezka bolečina / rezek mraz hud; rezek zrak ki vzbuja občutek hudega mraza
b) v zelo izraziti obliki: rezka sprememba; rezko nasprotje
3. ki kaže nenaklonjen, nedobrohoten odnos zlasti z govorjenjem: po značaju je odkrit in včasih rezek; postati rezek / biti rezek v govorjenju
// ki izraža nenaklonjenost, nedobrohotnost: rezek humor; rezek odgovor
    rézko prisl.:
    rezko se zasmejati, zažvižgati; telefon rezko zvoni
SSKJ²
rézen1 -zna -o prid. (ẹ̄)
nanašajoč se na rez ali rezanje: rezna globina; rezno orodje / rezna ploskev ploskev, ki nastane z rezanjem, prerezanjem česa
SSKJ²
rézen2 stil. rezán rézna -o tudi -ó, stil. rezèn -znà -ò prid., réznejši tudi reznêjši (ẹ́ ȃ ẹ́; ə̏ ȁ)
1. ki je prijetno ostrega, nekoliko pekočega okusa: mošt je sladek in rezen; rezna pijača; rezno vino
2. knjiž. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki; oster: rezen vonj; rezna svetloba / rezen mraz hud; rezen veter, zrak ki vzbuja občutek hudega mraza
3. star. rezek, jedek: rezen človek
    rézno in reznó prisl.:
    rezno odgovoriti
SSKJ²
rezêrva -e ž (ȇ)
1. kar se hrani za posebne namene, potrebe: načeti, porabiti rezervo; denarne rezerve; materialne rezerve; imeti rezerve goriva, živil / za rezervo si je kupil več svinčnikov; imeti kaj v rezervi
2. nav. mn. kar je kje ali ostane kje po izkoriščanju: izrabljati rezerve rud; odkrivati nove rezerve surovin; svetovne rezerve bakra; pren. pošle so mu še zadnje rezerve moči
// publ. možnost, sredstvo za razvoj kake dejavnosti, ki še ni bilo izrabljeno, izkoriščeno: odkrivanje rezerv v gospodarstvu / inovatorstvo je velika rezerva za povečanje produktivnosti
3. voj. skupina vojakov, vojaških enot za bojno črto, ki se ob potrebi udeleži boja: obnoviti rezerve; poslali so ga s fronte v rezervo; bataljonska rezerva / četa je ostala v rezervi
4. šport. igralec, tekmovalec, ki se po potrebi udeleži igre, tekmovanja: v šahovski ekipi so štirje igralci in dve rezervi
5. knjiž. pomislek, pridržek: imeti, izraziti rezerve ob čem, pri čem / brez rezerve kaj podpirati, potrditi; sprejeti kaj z rezervo
6. knjiž. zadržanost, nedostopnost: znebil se je svoje rezerve in odšel na izlet
● knjiž. te podatke je treba jemati z rezervo ne upoštevati jih, ne zaupati jim popolnoma; železna rezerva kar je namenjeno za uporabo v izrednih okoliščinah
♦ ekon. notranje rezerve neizkoriščene organizacijske, tehnične, ekonomske možnosti za zmanjšanje stroškov, povečanje prihodkov; obvezna rezerva z zakonom določena količina finančnih sredstev za kritje večjih nepredvidenih obveznosti; skrite rezerve v naslednje obdobje zavestno prenesen dobiček, nastal zaradi previsoko izkazanih stroškov ali prenizko izkazanih prihodkov
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
rezervácija -e ž (á)
1. glagolnik od rezervirati: za večje skupine turistov priporočajo rezervacijo sob / rezervacije sprejema turistični urad
// listek, potrdilo, s katerim se kaj rezervira: rezervacija je na naše ime; kupiti rezervacijo za avtobus
2. knjiž. rezervat: ustanovili so rezervacije za nekatere vrste kitov / lovska rezervacija
♦ pravn. mentalna rezervacija neizrečeni pridržek, omejitev ob kaki izjavi, pogodbi
SSKJ²
rezervát -a m (ȃ)
1. območje, ki je zavarovano zlasti zaradi prvotne narave ali pomembnih primerkov žive ali nežive narave: to področje je rezervat; ustanoviti rezervat; razglasiti za rezervat; meje rezervata / botanični rezervat območje, ki je zavarovano zaradi redkih ali ogroženih pomembnih rastlinskih vrst; gozdni rezervat; naravni rezervat
♦ lov. lovski rezervat del lovišča, v katerem se ne lovi, namenjen za nemoteno razmnoževanje divjadi
2. v nekaterih državah območje, določeno za prebivanje pripadnikov določene etnične skupine: živeti v rezervatu; rezervati za Indijance v Ameriki
3. s prilastkom območje, rezervirano za kaj: gradbeni rezervat; rezervat za bodočo avtomobilsko cesto
SSKJ²
rezerváten -tna -o prid. (ȃ)
1. nanašajoč se na rezervat: rezervatno območje / rezervatna naselja
2. zastar. tajen, zaupen: rezervatni spisi; rezervatno pismo
SSKJ²
rezêrven -vna -o prid. (ȇ)
1. nanašajoč se na rezervo: dati si delati rezervne ključe; s seboj je vzel nekaj rezervne obleke in perila; rezervno gorivo / v sobi so namestili še rezervno ležišče dodatno / rezervni bataljon; rezervne transportne enote / rezervni igralec
2. ki je namenjen za zamenjavo česa izrabljenega, pokvarjenega, nadomesten: rezervni deli; rezervno kolo; rezervno sidro ladje
♦ bot. rezervni škrob škrob, ki se nabira v semenih, plodovih, gomoljih; ekon. rezervni sklad del dohodka delovne organizacije za poravnavo mogočih izgub; tekst. rezervni tisk tekstilni tisk, pri katerem se s tiskanjem mehanskih ali kemičnih sredstev prepreči obarvanje blaga na določenih mestih; voj. rezervni častnik častnik, ki ni več v aktivni vojaški službi; rezervni sestav vojaški obvezniki po odsluženju vojaškega roka, po prenehanju aktivne vojaške službe
SSKJ²
rezervíranje -a s (ȋ)
glagolnik od rezervirati: rezerviranje sedežev / rezerviranje in prodaja vstopnic
SSKJ²
rezervíranost -i ž (ȋ)
knjiž. zadržanost, nedostopnost: njegova rezerviranost je kmalu minila / poslušal me je s hladno rezerviranostjo
SSKJ²
rezervírati -am dov. in nedov. (ȋ)
(uradno) zagotoviti možnost, pravico, da se kaj navadno v določenem času
a) uporablja: rezervirati mizo v restavraciji; rezerviral mu je sedež; rezervirati si sobo v hotelu / rezervirati določeno območje za stanovanjsko gradnjo
b) ima, dobi: rezerviral je nekaj knjig v antikvariatu; rezervirati si vstopnico za koncert
♦ pravn. rezervirati del zapuščine za nujne dediče
    rezervíran -a -o
    1. deležnik od rezervirati: zasedli so mu rezervirani sedež; vstopnice so rezervirane
    ●     publ. prvo mesto na tekmovanju je že rezervirano za lanskega prvaka lanski prvak ima velike možnosti za zmago
    2. knjiž. zadržan, nedostopen: rezerviran fant; do mene je zelo rezerviran / rezerviran ton pisma
    // ki se zaradi dvomov, pomislekov noče javno opredeliti: glede izida glasovanja je bil zelo rezerviran / rezervirano stališče; prisl.: rezervirano se držati; kritiki so film sprejeli precej rezervirano
SSKJ²
rezervíst -a m (ȋ)
voj. vojaški obveznik iz rezervne sestave: vpoklicati rezerviste; četa rezervistov / vojaški rezervist
SSKJ²
rezervoár tudi rezervár -ja m (ȃ)
zaprt prostor ali posoda za shranjevanje navadno večjih količin plina, tekočine; zbiralnik, hranilnik: polniti rezervoar; zgraditi rezervoar; bencinski, naftni rezervoar; rezervoar za gorivo; pren. rezervoar moči
● ekspr. ta ribnik je pravi rezervoar rib v njem je veliko rib; publ. rezervoar delovne sile vir
SSKJ²
rèzg rêzga in rézga tudi rèzg -a [druga oblika rəzg-] m (ȅ ē, ẹ́; ə̏ ə̄)
1. posamezen glas pri rezgetanju: slišal je le nekaj rezgov
2. rezgetanje: rezg konja
SSKJ²
rezgèt -éta [tudi rəzget] m (ȅ ẹ́)
1. posamezen glas pri rezgetanju: slišal je le nekaj dolgih, žalostnih rezgetov
2. rezgetanje: rezget konj / rezget strojnice
SSKJ²
rezgetánje -a [tudi rəzgetanje] s (ȃ)
glagolnik od rezgetati: rezgetanje konja, žrebca / njeno rezgetanje se je razlegalo po celi hiši / rezgetanje strojnic
SSKJ²
rezgetáti -ám tudi -éčem [tudi rəzgetati] nedov. (á ȃ, ẹ́)
1. oglašati se z visokimi, tresočimi se glasovi: konji rezgetajo
// ekspr. dajati rezgetanju podobne glasove: v dolini so rezgetale brzostrelke
2. slabš. govoriti z glasom, podobnim rezgetanju: nehaj rezgetati, kdo te bo poslušal
    rezgetáti se ekspr.
    z visokim, rezkim glasom se smejati: dekleta so se na ves glas rezgetala; zakaj se tako rezgeta
    rezgetáje :
    kobila se je rezgetaje pognala proti čredi
    rezgetajóč -a -e:
    konj je rezgetajoč oddirjal; rezgetajoč smeh
SSKJ²
rezgetàv -áva -o [tudi rəzgetav-] prid. (ȁ á)
ki (rad) rezgeta: rezgetav žrebec
● ekspr. rezgetav smeh visok, rezek
SSKJ²
rezgetéla -e [tudi rəzgetela] ž (ẹ̑)
ekspr. ženska, ki se (rada) smeje: še zmeraj hodi s tisto rezgetelo
SSKJ²
rêzgniti -em in rézgniti -em tudi rèzgniti -em [tretja oblika rəzgniti] dov. (é ȇ; ẹ́ ẹ̑; ə̀ ə̏)
zarezgetati: v hlevu je rezgnil konj / v dolini je rezgnila brzostrelka
SSKJ²
rezianológ -a m (ọ̑)
strokovnjak za rezijansko narečje in kulturo: objavili so razpravo priznanega rezianologa
SSKJ²
rezianologíja -e ž (ȋ)
veda o rezijanskem narečju in kulturi: rezianologija je vključena v študijski program fakultete
SSKJ²
rezidénca -e ž (ẹ̑)
uradno prebivališče državnega voditelja ali visokega državnega funkcionarja: sezidati razkošno rezidenco; kraljeva rezidenca; rezidenca predsednika republike / poletna, zimska rezidenca
● ekspr. v četrtem nadstropju imam svojo rezidenco stanujem; zastar. rezidenca pokrajine glavno mesto
SSKJ²
rezidenciálen -lna -o prid. (ȃ)
knjiž. namenjen za bivanje, stanovanje; bivalen, stanovanjski: izdelati načrt za rezidencialne dele mesta; rezidencialno območje
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
rezidénčen -čna -o prid. (ẹ̑)
1. nanašajoč se na rezidenco: rezidenčno pročelje / rezidenčna palača / rezidenčni veleposlanik veleposlanik v državi, v kateri biva
2. nanašajoč se na rezidenta: rezidenčni bančni račun; rezidenčni uporabnik telefonskih storitev; rezidenčni status / rezidenčni umetnik gostujoči
3. knjiž. namenjen za bivanje, stanovanje; bivalen, stanovanjski: rezidenčna četrt
♦ pravn. rezidenčna dolžnost nekdaj dolžnost določenih delavcev, da trajno prebivajo v kraju službovanja
SSKJ²
rezidènt -ênta tudi -énta m (ȅ é, ẹ́)
1. fizična ali pravna oseba, ki ima stalno prebivališče oziroma sedež v državi, v kateri trenutno biva, posluje: slovenski rezidenti z dohodki iz Avstrije; status rezidenta; dohodnina, olajšave za rezidente; rezidenti in nerezidenti / davčni rezidenti; obdavčitev rezidentov
2. nekdaj diplomatski predstavnik, za stopnjo nižji od poslanika: odpoklicati rezidenta; opravljati posle rezidenta
SSKJ²
rezidírati -am nedov. (ȋ)
knjiž., s prislovnim določilom imeti rezidenco, sedež: guverner je rezidiral v glavnem mestu
SSKJ²
reziduum ipd. gl. residuum ipd.
SSKJ²
rezijánka -e ž (ȃ)
etn. ljudski ples iz Rezije, pri katerem plesalca plešeta z nasprotnih si mest drug mimo drugega: plesati rezijanko
SSKJ²
rezijánski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na Rezijane ali Rezijo: rezijansko narečje / rezijanska zemlja
♦ etn. rezijanski ples ljudski ples iz Rezije v dvočetrtinskem ali menjavajočem se tričetrtinskem in dvočetrtinskem taktu
SSKJ²
rezijánščina -e ž (ȃ)
rezijansko narečje: govoriti rezijanščino
SSKJ²
rezílce -a s (ī)
manjšalnica od rezilo: žepni nož ima več rezilc; z rezilcem je zarezal v les
SSKJ²
rezílen -lna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na rezanje, obdelovanje: rezilni stroj; rezilni sveder; rezilna priprava; rezilno orodje
♦ grad., strojn. fazonsko rezilno orodje orodje, katerega rezilo je oblikovano po profilu, ki naj ga ima izdelek; obrt. rezilni stol priprava iz stolčka in glave za vpenjanje lesa pri obdelavi; teh. rezilni kot kot med čelno ploskvijo rezila in smerjo rezanja; rezilna glava stružnice
SSKJ²
rezílnica -e ž (ȋ)
knjiž. naprava za rezanje slame, sena; slamoreznica: iz skednja je bilo slišati rezilnico
SSKJ²
rezílnik -a [tudi reziu̯nik] m (ȋ)
1. stroj, priprava za rezanje: rezati z rezilnikom; rezilnik za jabolka, krompir
2. obrt. orodje z rezilom in dvema ročajema za obdelovanje lesa: z rezilnikom gladiti toporišče; obrezovati z rezilnikom / sodarski rezilnik
♦ strojn. orodje za rezanje navojev na cevi
SSKJ²
rezílo -a s (í)
1. kovinski del priprave, orodja, s katerim se reže: brusiti rezilo; izdelovati rezila; sablja z dolgim, zakrivljenim rezilom; rezilo kose, sekire, srpa; prodajati rezila za obliče
// oster, nabrušen rob tega dela: rezilo se je skrhalo; rezilo in hrbet noža; ostro, topo rezilo
2. priprava, orodje za rezanje, obdelovanje: z ostrimi rezili lupiti šibje; prazgodovinska kamnita rezila; usnjarsko rezilo; rezilo za britje
♦ med. elektrodno rezilo elektroda, ki se uporablja kot rezilo; strojn. navojno rezilo orodje za vrezovanje zunanjih navojev; teh. diamantno rezilo priprava za rezanje stekla z diamantno konico
SSKJ²
rezimé -êja tudi resumé -ja [rezimé -êja] m (ẹ̑ ȇ)
knjiž. povzetek: razpravi je dodan kratek rezime; objaviti rezime predsednikovega govora; rezime v angleškem jeziku
SSKJ²
rezimírati -am tudi resumirati -am [rezimírati] dov. in nedov. (ȋ)
knjiž. povzeti: rezimirati vsebino referata / rezimirati osnovne značilnosti delitve dohodka
SSKJ²
rezína -e ž (í)
1. navadno s prilastkom odrezan kos, košček snovi, živila v ploščati obliki: pojedel je tri rezine slanine; debela, tanka rezina telečjega mesa / ocvrte kruhove rezine / kremna rezina slaščica iz maslenega testa in kreme / narezati na rezine
2. biol. košček tkiva, pripravljen za mikroskopiranje: obarvati, pripravljati rezine
3. ed., nar. deli rozg, odrezani pri obrezovanju; rožje: pobirati rezino / trtna rezina
SSKJ²
rezisténca -e ž (ẹ̑)
1. dejavnost, s katero se kdo upira, brani, nasprotuje; odpor: protifašistična rezistenca / pasivna rezistenca / vdati se brez rezistence
// odporniško gibanje: pripadnik francoske rezistence
2. odpornost: povečati rezistenco proti boleznim
SSKJ²
rezisténčen -čna -o prid. (ẹ̑)
1. nanašajoč se na odpornike; odporniški: ohranjena so pričevanja o rezistenčni moči umetnosti
2. nanašajoč se na odpornost; odpornosten: rezistenčni gen iz divjega sorodnika krompirja; rezistenčne strategije pri bakterijah / rezistenčni trening trening za odpornost
SSKJ²
rezisténten -tna -o prid. (ẹ̑)
knjiž. odporen1: postati rezistenten proti infekciji / ti bacili so zelo rezistentni
SSKJ²
rezíšče -a s (í)
agr. rezna ploskev (na cepiču, poganjku): premazati rezišče; poševno rezišče cepiča
SSKJ²
rezívka -e ž (ȋ)
vrtn. zgodnja solata, ki ne dela glav: gojiti rezivko / posejati rezivko
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
rézje -a tudi rezjè -à s (ẹ̑; ȅ ȁ)
nar. deli rozg, odrezani pri obrezovanju; rožje: sušiti in sežigati rezje; butara rezja
SSKJ²
rezkálec -lca [reskau̯ca tudi reskalca] m (ȃ)
delavec, ki dela pri rezkalnem stroju: dela kot rezkalec
SSKJ²
rezkálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na rezkanje: rezkalno orodje / rezkalni stroj; rezkalna glava orodje z zamenljivimi rezili, ki se vstavi v rezkalnik
SSKJ²
rezkálnik -a m (ȃ)
strojn. stroj z rezkarji ali rezkalnimi glavami za obdelovanje kovin ali lesa: obdelati razpoko, robove z rezkalnikom; električni rezkalnik; ohišje rezkalnika / mirujoči, potujoči rezkalnik / snežni rezkalnik snežna freza; rezkalnik asfalta, za asfalt; rezkalnik papirja priprava za uničevanje listov papirja, zlasti dokumentov
SSKJ²
rezkálo -a s (á)
strojn. orodje z nezamenljivimi rezili, ki se vstavi v rezkalnik: rezkala za različne obdelave
SSKJ²
rézkanje -a s (ẹ̑)
glagolnik od rezkati: primernost kovin za rezkanje / rezkanje navojev
SSKJ²
rézkar1 -ja m (ẹ̑)
strojn. orodje z nezamenljivimi rezili, ki se vstavi v rezkalnik: rezkarji za različne obdelave / čelni rezkar za rezkanje čelnih ploskev
SSKJ²
rezkár2 -ja m (á)
delavec, ki dela pri rezkalnem stroju: rezkarji in strugarji
SSKJ²
rézkati -am nedov. (ẹ̑)
strojn. z rezkarjem obdelovati kovino ali les: rezkati kovinske, lesene plošče / rezkati navoje, zobnike
SSKJ²
rézkost -i ž (ẹ́)
lastnost, značilnost rezkega: rezkost glasu / vojaška rezkost; rezkost značaja / njegov obraz izraža rezkost, odločnost
SSKJ²
rezljáč -a m (á)
kdor rezlja: spreten rezljač
SSKJ²
rezljáča -e ž (á)
les. ročna žaga s tankim listom za rezljanje, izrezovanje intarzij, okraskov: z rezljačo izrezljati igračo; lok rezljače
SSKJ²
rezljáj -a m (ȃ)
količina snovi, živila, ki se naenkrat odreže: majhen rezljaj; rezljaj kruha
SSKJ²
rezljánje -a s (ȃ)
glagolnik od rezljati: rezljanje okraskov / žagica za rezljanje
SSKJ²
rezljaríja -e ž (ȋ)
nav. ekspr. delo, izdelek, zlasti iz lesa, navadno namenjen olepšavi, okrasitvi: svetloba je padala na lepo rezljarijo
SSKJ²
rezljáti -ám nedov. (á ȃ)
z rezilom delati, oblikovati: rezljati različne figure, igrače; rezljati žlice; rezljal si je pipo
    rezlján -a -o:
    rezljani oltar; rezljana skrinja
SSKJ²
rezníca -e ž (í)
zastar. del rastline za razmnoževanje; potaknjenec: reznica se še ni ukoreninila; trtne reznice
SSKJ²
rezník -a m (í) agr.
1. nož z zakrivljenim rezilom, zlasti za obrezovanje trt: obrezovati trte z reznikom
2. po obrezovanju preostali del mladike, navadno z dvema do pet očesi: reznik na trsu / kratki reznik z dvema do tremi očesi / odrezati trto na reznik
SSKJ²
réznost1 -i ž (ẹ̄)
lastnost, značilnost reznega: reznost kose, orodja
SSKJ²
réznost2 -i ž (ẹ́)
1. prijetno oster, nekoliko pekoč okus: reznost vina
2. star. rezkost, jedkost: njegova reznost me moti
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
rezón -a m (ọ̑)
knjiž. smisel, upravičenost, razlog: to pripovedništvo je našlo svoj rezon v iskanju nove moralne podobe človeka; prim. raison d'être
SSKJ²
rezonêr -ja m (ȇ)
1. lit. oseba, ki izraža avtorjeve poglede: glavni junak nas ne prepriča, učinkuje kot nekakšen rezoner
2. knjiž. kdor razmišlja, razglablja: bil je rezoner, poln idealov; suhoparen rezoner
SSKJ²
rezonêrski -a -o prid. (ȇ)
knjiž. razmišljajoč, razglabljajoč: rezonerski človek / rezonerska književnost
SSKJ²
rezoníranje -a s (ȋ)
knjiž. razmišljanje, razglabljanje: imeti veselje do rezoniranja in razpravljanja
SSKJ²
rezonírati -am nedov. (ȋ)
knjiž. razmišljati, razglabljati: rezonirati o življenju; trezno rezonirati / glavni junak v drami ves čas rezonira in deklamira modruje; začel je rezonirati z utrujenim glasom razpravljati
SSKJ²
rezultánta -e ž (ȃ)
fiz. vektor, ki se dobi kot vsota dveh ali več vektorjev: določiti rezultanto; rezultanta hitrosti, sil; pren., knjiž. narodnost je rezultanta različnih komponent; cena je rezultanta povpraševanja in ponudbe
SSKJ²
rezultát -a m (ȃ)
1. navadno s prilastkom kar se ugotovi s kakim dejanjem: preveriti rezultate anketiranja, meritev / razglasiti rezultate glasovanja, volitev izid
// kar se doseže s kakim delom, prizadevanjem: objaviti rezultate raziskovanja; pregled rezultatov gospodarjenja, poslovanja / knjiga je rezultat večletnega dela za knjigo je bilo potrebno večletno delo; zmaga je bila rezultat skrbnih priprav zmagali so zaradi skrbnih priprav; pomembni rezultati na področju glasbe dosežki / publ.: pogovori med državnikoma so dali dobre rezultate so bili uspešni; njihova prizadevanja so ostala brez rezultata so bila neuspešna
// kar nastane pri kakem dogajanju: ta snov je rezultat kemičnega procesa / pregledati rezultate družbenega razvoja
2. kar se dobi z računsko operacijo, računskimi operacijami: rezultat ni pravilen; preveriti rezultat; rezultat množenja, seštevanja
3. s številom izražen športni dosežek: razglasiti rezultate teka na sto metrov; tekmovalec je dosegel najboljši, rekordni rezultat; rezultati zadnjega kola nogometnega prvenstva / rezultat je dva proti nič za domače moštvo domače moštvo je doseglo dve točki
● publ. njegov uspeh je bil rezultat naključja je bil naključen; publ. delavci naj odločajo o rezultatih dela o ustvarjenem dohodku
♦ šport. neodločeni rezultat pri katerem sta dosegla nasprotna igralca, nasprotni moštvi enako število točk, isti čas; uradni rezultat rezultat, ki ga ugotovi in objavi pristojni sodnik ali druga uradna oseba
SSKJ²
rezultírati -am nedov. (ȋ) knjiž.
1. izvirati, izhajati: bolnikove duševne težave rezultirajo iz vojnih doživetij / sodba o umetniški vrednosti dela rezultira iz natančne analize je nastala na podlagi natančne analize
2. kazati, izražati: podatki ne rezultirajo dejanskega stanja
SSKJ²
rézus -a m (ẹ̑)
zool. manjša opica z zelenkasto dlako in rdečo zadnjico, ki živi v Aziji, Macaca mulatta: krdelo rezusov
SSKJ²
réž -í ž, daj., mest. ed. réži (ẹ̑)
zastar. reža: zadelati reži
SSKJ²
réža -e ž (ẹ́)
ozka odprtina, ki nastane, če se kaj s čim ne stika: les se suši, zato se reže večajo; zadelati reže v podu; reže med opekami; reža pod vrati
// ozka odprtina sploh: vreči kovanec v režo glasbenega avtomata; reža poštnega nabiralnika; reža na glasovalni skrinjici / skozi režo v vratih je gledala na cesto razpoko, špranjo
♦ alp. reža podolžna razpoka v skalovju; bot. listne reže odprtine v povrhnjici, ki uravnavajo izhlapevanje vode in izmenjavo plinov; grad. reža presledek med dvema gradbenima elementoma; fuga; zool. škržna reža vsaka od petih odprtin pred prsnimi plavutmi, skozi katere odteka voda, ki obliva škrge
SSKJ²
režáj -a m (ȃ)
ekspr. izraz obraza, navadno močno raztegnjene ustnice, ki kaže
a) veselje, radost: njegov režaj bi vsakogar spravil v dobro voljo / ustnice so se mu razširile v vesel režaj
b) negativen, odklonilen odnos: nesramen, porogljiv režaj / brezzoba usta so se raztegnila v hudoben režaj
SSKJ²
režánec -nca m (á)
nar. zahodno podboj: kamnit režanec / nasloniti se na režanec
SSKJ²
režánje -a s (ȃ)
glagolnik od režati: pasje režanje / iz gostilne se je slišalo veselo režanje
SSKJ²
réžast -a -o prid. (ẹ́)
poln rež: stenska obloga je iz slabega lesa in režasta / režast nastavek za sesalnik / ekspr. režaste oči priprte
SSKJ²
režáti -ím nedov., rêži in réži; rêžal in réžal (á í)
1. imeti režo, reže: čevlji so režali, ker so popustili šivi; škafi režijo / zemlja reži od suše je razpokana
// navadno s prislovnim določilom biti ozko odprt: odprtina čedalje bolj reži; rana zelo reži
2. kazaje zobe oglašati se z zamolklim, grozečim glasom: pes, zver reži / volk je režal na žrtev; pren. iz jame je režala v nas človeška lobanja
3. slabš. govoriti z odsekanim, zadirčnim glasom: z njim se ni mogoče pogovarjati, samo reži; če se je razburila, je še bolj režala kot sicer
// s predlogom odsekano, zadirčno govoriti s kom: režal je na mater; ves dan je režala vanjo; režati nad kom
4. ekspr. biti z odprtino obrnjen, usmerjen tako, kot nakazuje določilo: v nas so režala prazna okna hiše; pred nami reži prepad
    režáti se ekspr.
    s široko odprtimi usti se zelo glasno smejati: vojaki so se šalili in se režali; dobrodušno, veselo se režati
    ●     nizko reži se kot pečen maček zelo
    // slabš. smejati se, posmehovati se: kaj se mi pa režiš; režali so se njegovi nerodnosti
    režèč -éča -e:
    režeč se je prišel v sobo; režeč pes
SSKJ²
režàv -áva -o prid. (ȁ á)
slabš. zadirčen: dober, čeprav režav človek
SSKJ²
rêželj in réželj -žlja m (é; ẹ́) knjiž., navadno s prilastkom
1. rezina, kos1: tanek reželj slanine / rezati na režlje
2. krhelj: okrasiti narezek z režlji paradižnika
SSKJ²
réžen -žna -o (ẹ̑)
pridevnik od reža: režna odprtina
SSKJ²
réženj -žnja m (ẹ́) navadno s prilastkom
1. knjiž. rezina, kos1: popeči režnje kruha; debel, tanek reženj / razrezati na režnje
2. nar. krhelj: pojesti reženj pomaranče / v cekar mu je nasula suhe režnje
3. med. del organa, ki ga zareza loči od celote: pljučno krilo se deli v režnje; jetrni, možganski režnji
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
réžica -e ž (ẹ́)
manjšalnica od reža: zamašil je vse razpoke in režice
SSKJ²
režíja -e ž (ȋ)
1. umetniško oblikovanje izvedbe dramskega, filmskega dela, radijske, televizijske oddaje: pripravljati režijo; dobiti nagrado za režijo; pomagati pri režiji; dobra, slaba režija; režija nove slovenske drame / filmska, gledališka režija; asistent režije pomočnik glavnega režiserja filma; tajnica režije / režija proslave / delo bodo uprizorili v režiji znanega režiserja
2. rad. žarg. prostor v radijskem, televizijskem centru z napravami za radijsko, televizijsko režijo; režijski prostor: iz režije so dali znak za začetek snemanja
3. ekon. žarg. stroški poslovanja delovne organizacije, ki niso neposredno povezani s proizvodnjo; splošni stroški: zmanjšati režijo; imeti nizko, visoko režijo / družbena režija stroški za zadovoljevanje splošnih družbenih in skupnih potreb
// delo, ki ni neposredno povezano s proizvodnjo: razmerje med režijo in normiranim delom
4. pog. upravno, pisarniško poslovanje: režija mora postati bolj učinkovita / delavci v režiji
● ekspr. zidati hišo v lastni režiji z lastnimi sredstvi in delavci
SSKJ²
režíjec -jca m (ȋ)
pog. režijski delavec: delo režijcev
SSKJ²
režíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na režijo: sodobna režijska zasnova predstave; režijska navodila / režijski stroški splošni stroški / pog. režijski delavci
♦ adm. režijska vozovnica vozovnica z znižano ceno za določene uporabnike; gled. režijska knjiga knjiga z dramskim besedilom, v katero si režiser zapisuje svoje zamisli, opombe v zvezi z uprizoritvijo; rad. režijski prostor prostor v radijskem, televizijskem centru z napravami za radijsko, televizijsko režijo; režijska miza miza z vgrajenimi napravami za združevanje, sestavljanje posnetih zvokov, slik v skladno, smiselno celoto
SSKJ²
režím -a m (ȋ)
1. način vodenja, upravljanja kake organizirane skupnosti, zlasti države: nasilno spremeniti režim; s cenzuro in policijskim režimom onemogočati napredek / absolutistični, totalitarni režim; demokratični režim / odpraviti diktaturo kot obliko političnega režima; države z različnimi režimi
// nav. slabš. oblast, organi oblasti: režim ga preganja; govoriti proti režimu; režimi predvojne Jugoslavije vlade
2. navadno s prilastkom s predpisi, pravili določen način življenja, ravnanja: poostriti režim; za politične zapornike so vpeljali poseben režim; bolnišnični, jetniški režim
// s predpisi, pravili določen način potekanja česa, navadno kake dejavnosti: prometni, študijski režim; spremenili so režim parkiranja; režim vzgoje; pogodba o režimu plovbe po Donavi
♦ ekon. devizni režim s predpisi določen način zunanjetrgovinskega poslovanja; geogr. padavinski režim povprečen razpored količine in oblike padavin med letom; rečni režim povprečno spreminjanje višine vodne gladine reke med letom
SSKJ²
režímec -mca m (ȋ)
režimovec: totalitarnim režimcem so prepovedali politično delovanje; fanatičen režimec
SSKJ²
režímovec -vca m (ȋ)
slabš. kdor pretirano podpira režim, oblast: zaradi kariere je postal režimovec
SSKJ²
režímski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na režim, oblast: režimska stranka / režimski pesnik
SSKJ²
režírati -am nedov. in dov. (ȋ)
umetniško oblikovati izvedbo dramskega, filmskega dela, radijske, televizijske oddaje: režirati dramo, film; režirati operno predstavo / režirati televizijsko oddajo
    režíran -a -o:
    dobro režirana predstava
    ●     slabš. proces je bil režiran vnaprej pripravljen
SSKJ²
režisêr -ja m (ȇ)
kdor se (poklicno) ukvarja z režiranjem: režiser je črtal dele dialoga; dober, domiseln režiser / filmski, gledališki, radijski režiser; režiser v ljubljanski Drami
SSKJ²
režisêrjev -a -o (ȇ)
pridevnik od režiser: režiserjeva zamisel; režiserjevo delo z igralci
SSKJ²
režisêrka -e ž (ȇ)
ženska, ki se (poklicno) ukvarja z režiranjem: režiserka lutkovne predstave
SSKJ²
režisêrski -a -o prid. (ȇ)
nanašajoč se na režiserje ali režiranje: režiserski napotki; režiserske opombe / režiserski poklic
SSKJ²
réžka -e ž (ẹ́)
nar. vzhodno reža: s cunjami je zamašila režke
SSKJ²
réžnja -e ž (ẹ̄) star.
1. rezanje: režnja krompirja, lesa
2. obrezovanje (vinske) trte: jesenska režnja / režnja vinske trte
SSKJ²
Rh -- [èrhá] v prid. rabi (ȅ-ā)
med., okrajš., v zvezi Rh faktor Rhesus faktor: ugotavljati Rh faktor; negativni, pozitivni Rh faktor
SSKJ²
Rhesus -- [rézus] v prid. rabi (ẹ̑)
med., v zvezi Rhesus faktor in rhesus faktor lastnost človeških eritrocitov, da lahko povzročijo v krvi, ki te lastnosti nima, tvorjenje proti sebi delujočih protiteles: imeti pozitiven Rhesus faktor [Rh-faktor]
SSKJ²
riál -a m (ȃ)
denarna enota Irana in nekaterih arabskih držav: to stane dva riala
SSKJ²
ríba -e ž (í)
1. vodna žival, ki diha s škrgami in se premika s plavutmi: v potoku plavajo ribe; riba se je ujela na trnek; loviti ribe; ploščata, rdečkasta, spolzka riba; gojenje, pogin, predelava rib; jate, vlaki rib; molči, plava kot riba; to potrebujem kot riba vodo zelo; premetaval se je kot riba na suhem, v mreži; gladek, nem, zdrav kot riba / čistiti, otrebiti ribe; peči ribe; konzervirane, sveže, užitne ribe / jesti ribe; pog. iti v gostilno na ribe / akvarijske, morske, rečne, sladkovodne ribe; leteče ribe z zelo povečanimi prsnimi plavutmi, ki se lahko premikajo, letajo nad vodno gladino / kit je največja morska riba morski sesalec
2. ekspr., navadno s prilastkom oseba, ki ima v kaki organizaciji, dejavnosti, zlasti negativni, pomen, vlogo, kot jo določa prilastek: pri kontroli so ujeli nekaj mednarodnih rib; velike ribe se obdavčenju izognejo
3. meso z zunanjega dela govejega plečeta brez kosti: razrezati ribo v zrezke / plečna riba
// meso s svinjskega hrbta brez kosti: pripraviti ribo kot pečenko
4. kdor je rojen v astrološkem znamenju rib: ribe so intuitivne in optimistične; samske, vezane ribe
● rojen je v znamenju ribe v času od 19. februarja do 20. marca; ekspr. vse njegovo prizadevanje je šlo rakom žvižgat in ribam gost je bilo zaman, brez uspeha; ekspr. kmalu bi bili šli vsi rakom žvižgat in ribam gost bi umrli, se ubili; ekspr. to je mrzlokrvna riba (spolno) hladna ženska; ekspr. kakšna računarska riba si hladen, brezčustven človek; počutiti se kot riba na suhem neugodno, slabo, v vodi ugodno, prijetno; riba mora plavati (trikrat: v vodi, v olju in v vinu) kadar se jedo ribe, se pije vino; velike ribe male žro močnejši zatirajo slabotnejše; preg. riba pri glavi smrdi če je kaka skupnost, družba slaba, je treba krivdo iskati med vodilnimi, odgovornimi ljudmi
♦ astron. Ribi dvanajsto ozvezdje živalskega kroga; etn. riba faronika po ljudskem verovanju bitje v obliki ribe, ki nosi na hrbtu svet; gastr. bela riba morska riba boljše vrste; plava riba morska riba navadno slabše vrste; rib. ribe prijemajo; tisk. riba znak, črka neustreznega tipa v stavku; zool. električne ribe ribe, ki v telesu ustvarjajo električno napetost; riba selivka riba, ki se ob drsti seli
SSKJ²
ríbanje -a s (ȋ)
glagolnik od ribati: ribanje repe, zelja; porabiti ostanke sira za ribanje / ribanje poda; ribanje in pometanje / krtača za ribanje
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
ribár -ja m (á)
prodajalec rib: kupiti ribe pri ribarju
// star. ribič: ogoreli ribarji
SSKJ²
ríbarica -e ž (ȋ)
krtača za ribanje: drgniti, ribati z ribarico; metle in ribarice
SSKJ²
ribaríja -e ž (ȋ)
pog. nasprotja, prepiri zaradi napredovanja v službi, zaradi časti, koristi: med vodilnimi so že spet ribarije; govoril je o ribarijah med arhitekti / imajo ribarije zaradi razdelitve dobička
SSKJ²
ribáriti -im nedov. (á ȃ)
loviti ribe: ribiči ribarijo; ribariti ob obali, v morju; čolnariti in ribariti / ribariti s trnkom / ladja ribari ob otoku
● ekspr. v kalnem ribariti izrabljati neurejene razmere za dosego cilja
SSKJ²
ribárjenje -a s (á)
1. glagolnik od ribariti: ribarjenje ga veseli; pravica do ribarjenja; priprava za ribarjenje / divje ribarjenje; ribarjenje s trnkom
● ekspr. ribarjenje v kalnem izrabljanje neurejenih razmer za dosego cilja
2. nezakonito pridobivanje spletnih gesel in osebnih podatkov, ki se doseže navadno s preusmeritvijo uporabnikov na ponarejene spletne strani: zaščita pred ribarjenjem / spletno ribarjenje; ribarjenje preko ponarejenih spletnih strani; ribarjenje za gesli, podatki
SSKJ²
ribárnica -e ž (ȃ)
prodajalna rib: kupiti ribe v ribarnici
♦ rib. lesena posoda z režami za začasno shranjevanje ulovljenih rib; poltar
SSKJ²
ribárski -a -o prid. (á)
star. ribiški: ribarska vas / ribarske mreže
● knjiž. delo v ribarskih in oceanografskih ustanovah riboslovnih
SSKJ²
ribárstvo -a s (ȃ)
star. ribištvo: ukvarjati se z ribarstvom
SSKJ²
ribàt -áta -o prid. (ȁ ā)
zastar. ribovit: ribato morje
SSKJ²
ríbati -am nedov. (ȋ)
1. s premikanjem po ribežnu delati iz živila majhne kose, dele: ribati repo, zelje; ribati sir / ribati na lističe
2. čistiti z drgnjenjem s trdo krtačo po površini, navadno mokri: ves dan je ribala in pospravljala; ribati pod, stopnice / ribati kuhinjo / ribati na suho
3. ekspr. drgniti: desnico je ribal ob hlače; ribati ozeble roke s snegom; z obema rokama si je ribal obraz / dekle si je ribalo zaspane oči melo
    ríbati se pog.
    nasprotovati si, prepirati se: še vedno se ribajo med seboj
    ríban -a -o:
    riban hren; ribana repa
    ♦     gastr. ribana kaša kaši podobna jušna zakuha iz rezančnega testa
SSKJ²
ríben -bna -o prid. (ȋ)
ribji: ribna tržnica
SSKJ²
ríbez -a m (ȋ)
grmičasta rastlina z užitnimi črnimi, rdečimi jagodami: okopavati ribez; nasad ribeza; kosmulja in ribez / osmukati, trgati ribez / črni, rdeči ribez
// pog. ribezov sok: steklenica ribeza
SSKJ²
ríbezelj -zlja m (ȋ)
ribez: gojiti ribezelj / kompot iz ribezlja
SSKJ²
ríbezljev -a -o prid. (ȋ)
ribezov: ribezljev grm / ribezljevo vino
SSKJ²
ríbezljevec -vca m (ȋ)
1. ribezov sok: ribezljevec in malinovec
2. ribezovo vino: piti ribezljevec
SSKJ²
ríbezov -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na ribez: ribezovi nasadi / ribezov sok; ribezovo vino
♦ agr. ribezova rja glivična bolezen na ribezovih listih, ki se kaže v obliki prašnatih kupčkov, dlakaste prevleke
SSKJ²
ríbež -a m (ȋ)
ribežen: ribati repo na ribež
SSKJ²
ríbežen -žna m (ȋ)
priprava z ravnimi, polkrožnimi rezili ali ostrimi izboklinami: ribati na ribežen krompir, sir, suh kruh / ribežen za repo, zelje
SSKJ²
ríbica -e ž (í)
manjšalnica od riba: hraniti ribice; hitre, živahne ribice / akvarijske ribice; okrasne ribice; zlate ribice akvarijske ribe zlasti zlato rumene barve / ekspr. kupiti pol kilograma goveje ribice
♦ obrt. ribice klekljana čipka, katere vzorec ima ribam podobno obliko; zool. človeška ribica repata dvoživka, ki živi v podzemeljskih jamah Krasa, Proteus anguinus; srebrna ribica z lesketajočimi se luskinicami pokrita žuželka, ki živi v stanovanjih, Lepisma saccharina
SSKJ²
ríbič -a m (ȋ)
kdor se ukvarja z ribolovom: ribič lovi ribe; ribič je nastavil mreže; strasten ribič; ribič na tune; lovci in ribiči / divji ribič ki se ukvarja z ribolovom brez predpisanega dovoljenja; podvodni ribič; poklicni, športni ribič
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
ríbičevka -e ž (ȋ)
star. ribičeva žena: stara ribičevka je zbolela
SSKJ²
ribičíja -e ž (ȋ)
nar. vzhodno ribolov: ukvarjati se z ribičijo; ribičija v rokavih Mure
SSKJ²
ríbička -e ž (ȋ)
ženska, ki se ukvarja z ribolovom: spretna ribička
SSKJ²
ribíšče -a s (í)
predel, območje za ribolov: bogato ribišče
// nekdaj predel, območje za ribolov, ki ga ima kdo v zakupu ali v lasti:
SSKJ²
ríbiški -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na ribiče ali ribištvo: ribiška vas / ribiški čoln; ribiški čuvaj čuvaj, ki skrbi za čuvanje in gojitev rib, navadno poklicno; ribiški pribor; ribiški škornji nepremočljivi škornji, ki segajo čez koleno, do pasu; ribiški turizem; ribiška družina; ribiška ladja, mreža; ribiška palica palica z vrvico in kolescem
● ekspr. nasmehnila se mu je ribiška sreča ulovil je veliko rib
♦ navt. ribiška košara signalna naprava na manjši ribiški ladji, ki opozarja, da ladja lovi ribe; rib. ribiški vozli vozli, ki se uporabljajo pri vezavah vrvice; (ribiška) vrvica; (ribiško) kolesce na ribiško palico pritrjena priprava za odvijanje in navijanje vrvice; sam.:, ekspr. ta je pa ribiška to je zelo pretirano povedano; to je izmišljeno
SSKJ²
ríbištvo -a s (ȋ)
športna in gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z lovljenjem in gojitvijo rib: živeti od ribištva; ukvarjati se z ribištvom; lovstvo in ribištvo / morsko, sladkovodno ribištvo
SSKJ²
ríbiti -im nedov. (í ȋ)
nar. vzhodno loviti ribe: ribič ribi; otroci so ribili v potoku
SSKJ²
ribjeók -a -o prid. (ọ̑ ọ̄)
knjiž. ki ima hladne, brezizrazne oči: ribjeok moški
SSKJ²
ríbji -a -e prid. (ȋ)
nanašajoč se na ribe: ribji rep; ribja koščica se mu je zataknila v grlu; ribja luska, plavut; nebo je čisto kot ribje oko / ribji samec; ribja jajčeca ikre; ribje meso / ribje jate / ribje jedi; ribja juha; ribja konzerva; ribje olje olje iz svežih jeter ribe trske / ribja hrana hrana za ribe / ribja restavracija restavracija, kjer se streže zlasti z ribjimi jedmi; ribja tržnica / papigi so dali ribjo kost apnenčasto ploščico, ki tvori ogrodje sipe; steznik z ribjimi kostmi z opornicami iz vosov vosatih kitov
● ekspr. ima ribjo kri se sploh ne razburi; ekspr. strmel je vanjo s svojimi ribjimi očmi hladnimi, brezizraznimi
♦ agr. ribji hrbet ali ribja kost oblikovanost trte, pri kateri se šparoni vežejo vodoravno na eno ali na obe strani žične opore; ribja moka krmilo iz posušenih zmletih rib in ribjih odpadkov; fot. ribje oko širokokotni objektiv, ki zajema slikovni kot 180°; gastr. ribji ragu; ribja marinada z marinado polita riba; med. ribja koža kožna bolezen s čezmernim luščenjem povrhnjice; metal. ribje oko okrogla, krhka, svetla lisa s poro ali delcem žlindre v zvaru kot varilska napaka; obl. vzorec ribja kost vzorec z diagonalno lomljenimi črtami; obrt. ribja kost okrasni vbod, s katerim se sestavita dva kosa tkanine; rib. ribji drobiž majhne, gospodarsko nepomembne vrste rib; ribji vložek v ribolovno vodo spuščene ribe za povečanje količine rib v njej; ribja steza umetno narejen prehod za ribe čez visoke vodne pregrade; ribje naselje večja skupina morskih rib iste vrste ali različnih vrst, ki živi na istem prostoru, kraju; um. ribji mehur okras v obliki ribjega mehurja, zlasti kot sestavni del gotskega krogovičja; vet. ribji hrbet nenormalno izbočena hrbtenica pri prašičih; zool. ribji mehur organ, s katerim riba uravnava dviganje ali spuščanje v vodi; ribji orel orel, ki se hrani z ribami, Pandion haliaëtus; ribja pijavka pijavka, ki se prisesa na škrge, kožo rib, Piscicola geometra; ribja trakulja široka trakulja; ribja uš
    ríbje prisl.:
    ribje hladna ženska; po ribje je lovila zrak; po ribje odpirati usta molče
SSKJ²
ríbnat -a -o prid. (ȋ)
ribovit: ribnat potok
SSKJ²
ríbnica -e ž (ȋ)
star. ribiška palica: loviti z ribnico
SSKJ²
ríbničan -a m (ȋ)
agr. nizki fižol boljše sorte s srednje debelimi zrni:
SSKJ²
ríbnik -a m (ȋ)
večja, umetno narejena kotanja z zajezeno vodo, zlasti za gojenje rib: čistiti ribnik; voziti se s čolnom po ribniku; kopati se v ribniku; loviti ribe v ribniku; blaten ribnik / gojitveni ribnik
SSKJ²
ríbnikar -ja m (ȋ)
nekdaj oskrbnik ribnika: ribnikar je gojil ribe
SSKJ²
ríbniški1 -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na Ribničane ali Ribnico: pojoča ribniška govorica / nekdaj ribniški krošnjarji; ribniški lončarji, rešetarji / ribniška krošnja nekdaj krošnja za prenašanje suhe robe / ribniške zgodbe šaljive, hudomušne zgodbe o Ribničanih
♦ tur. ribniški pušeljc šop suhorobarskih izdelkov kot spominek
SSKJ²
ríbniški2 -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na ribnik: ribniška voda / ribniške ribe
SSKJ²
ribnjáča -e ž (á)
rib. lesena posoda z režami za začasno shranjevanje ulovljenih rib; poltar
SSKJ²
ríbnjak -a m (ȋ)
star. ribnik: labodi na ribnjaku
SSKJ²
riboflavín -a m (ȋ)
farm. vitamin B2: spremembe na koži zaradi pomanjkanja riboflavina
SSKJ²
ribogójec -jca m (ọ̑)
kdor se ukvarja z gojenjem rib: izkušen ribogojec
// kdor se poklicno ukvarja z oskrbovanjem rib: ribogojec krmi ribe; delo ribogojcev
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
ribogójen -jna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na ribogojstvo: ribogojni problemi / ribogojni obrat ribogojnica
SSKJ²
ribogójnica -e ž (ọ̑)
obrat za gojenje rib: obnoviti ribogojnico / postrvi iz ribogojnice / ribogojnica vlaga v potok postrvje enoletnice
SSKJ²
ribogójstvo -a s (ọ̑)
gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem rib: pospeševati ribogojstvo; ribištvo in ribogojstvo / kupovati sveže ribe v ribogojstvu ribogojnici
SSKJ²
ribojéd -a -o prid. (ẹ̑ ẹ̄)
ki se hrani z ribami: ribojedi ptiči
SSKJ²
ribolòv -ôva m (ȍ ō)
lovljenje rib: ribolov z mrežo, s trnkom; lov in ribolov
// športna in gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z lovljenjem in gojitvijo rib: pospeševati ribolov / morski, obalni, podvodni, rečni ribolov; poklicni, športni ribolov
♦ rib. talni ribolov ribolov, pri katerem vaba leži na dnu, navadno obtežena; ribolov z obale športni ribolov, pri katerem se z obale, brega meče v vodo ribiška vrvica; kasting
SSKJ²
ribolôvec -vca m (ȏ)
knjiž. ribič: počitniški ribolovec
SSKJ²
ribolôven -vna -o prid. (ȏ)
nanašajoč se na ribolov: ribolovno območje / ribolovni predpisi; ribolovni pribor; ribolovni turizem; ribolovna doba doba v letu, ko je ribolov dovoljen; ribolovna dovolilnica; ribolovna voda voda, v kateri je dovoljen ribolov
♦ rib. določiti ribolovno mero najmanjšo dolžino, pri kateri se kaka riba še sme ujeti
SSKJ²
ribolôvka -e ž (ȏ)
knjiž. ribiška ladja: ribolovke se že vračajo v pristanišče
● knjiž. vidra je dobra ribolovka dobro lovi ribe
SSKJ²
ribolôvnica -e ž (ȏ)
rib. žarg. ribolovna dovolilnica: izdajati ribolovnice / dnevna ribolovnica
SSKJ²
ribolôvski -a -o prid. (ȏ)
riboloven: ribolovsko območje
SSKJ²
ribón -a m (ọ̑)
zool. ploščata rdečkasta morska riba s temnima lisama nad prsnima plavutma, Pagellus erythrinus:
SSKJ²
ribonukleínski -a -o prid. (ȋ)
biol., kem., v zvezi ribonukleinska kislina nukleinska kislina, ki vsebuje ribozo: vloga ribonukleinske kisline v celici; ribonukleinska kislina in beljakovine
SSKJ²
riboslôvec -vca m (ȏ)
strokovnjak za riboslovje: pomemben riboslovec
SSKJ²
riboslôven -vna -o prid. (ȏ)
nanašajoč se na riboslovje: riboslovna razprava / riboslovna ustanova
SSKJ²
riboslôvje -a s (ȏ)
veda o ribah: ukvarjati se z riboslovjem
SSKJ²
ribosóm -a m (ọ̑)
nav. mn., biol. drobno celično zrnce, ki sodeluje pri sintezi beljakovin: odkritje ribosomov
SSKJ²
ribovít -a -o prid. (ȋ)
bogat z ribami: Krka je ribovita; ribovito jezero
SSKJ²
ribóza -e ž (ọ̑)
kem. pentoza, ki je sestavni del ribonukleinske kisline: riboza in druge pentoze
SSKJ²
richelieu -ja [riš(ə)ljé -êja] m (ẹ̑ ȇ)
obrt. vezenina, pri kateri so oblike obrobljene z zančnimi vbodi, izrezani deli tkanine pa so navadno povezani z mostiči: vesti richelieu
SSKJ²
rícinov -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na ricinus: ricinovo seme / žlička ricinovega olja ricinusovega olja
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
rícinus -a m (ȋ)
1. bot. grm z zelo širokimi listi, iz semen katerega se pridobiva ricinusovo olje, Ricinus communis: gojiti ricinus
2. ricinusovo olje: popiti žličko ricinusa
SSKJ²
rícinusov -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na ricinus: ricinusovo seme
♦ med. ricinusovo olje olje iz ricinusovih semen, ki se uporablja zlasti kot odvajalno sredstvo
SSKJ²
ríčet -a m (ȋ)
jed iz oluščenih ječmenovih zrn: jesti ričet; ričet s prekajeno svinjsko kračo
● pog. dobiti dve leti ričeta biti obsojen na dve leti zapora; pog. jesti ričet biti v zaporu; nižje pog. pojdi v ričet pojdi se solit
SSKJ²
ričóta -e ž (ọ̑)
jed iz dušenega ješprenja, pripravljena podobno kot rižota: na koncu je v ričoto zamešal maslo in peteršilj
SSKJ²
rída -e ž (ī) nar.
1. nav. mn. serpentina, vijuga: ride se vijejo proti vrhu; previdno je vozil po ridah / kačje ride več serpentin zapovrstjo v strmini / cesta pelje v ridah
2. sprednji del voza pod oplenom, ki se pri spreminjanju smeri premika; blazina: voz je imel oje in rido
SSKJ²
rídati -am nedov. (ī)
nar. krmariti, usmerjati: ridati sanke / ridati voz
SSKJ²
ríg -a m (ȋ)
posamezen glas pri riganju: oslovi rigi
SSKJ²
rigáč -a m (á)
ekspr. osel: rigač me je zbudil
SSKJ²
ríganje -a s (ȋ)
glagolnik od rigati: jutranje riganje osla / riganje in kolcanje
SSKJ²
rígati -am nedov. (ȋ)
1. oglašati se z glasom i-a: mula, osel riga
// ekspr. dajati riganju podobne glasove: kašljal, smejal se je, da je kar rigal
2. nizko spahovati se, pehati se: kolcati in rigati; s smiselnim osebkom v dajalniku: bolniku se je rigalo; od sitosti se mi riga
    rígati se nizko
    smejati se: kaj se rigate
    rigajóč -a -e:
    osel je rigajoč poskočil; rigajoč glas
SSKJ²
rígavec -vca m (ȋ)
ekspr. osel: trmast rigavec
SSKJ²
rígelj -glja m (í)
1. nižje pog. zapah: zapirati vrata z rigljem
2. nar. prečno nameščen tram pri kozolcu; prečnik: povezovati stebre z riglji
SSKJ²
rígeljc -a [rigəljc] m (ȋ)
nar. gorenjsko marjetica: šopek rigeljcev
SSKJ²
rigíden -dna -o prid. (ȋ)
knjiž. neprožen, tog: po bolezni je ostala mišica rigidna / rigidno vedenje
SSKJ²
rigídnost -i ž (ȋ)
1. med. okorelost zaradi povečane napetosti mišic: stranski učinek teh zdravil je mišična rigidnost
2. neprožnost, togost: rigidnost cen, delniških tečajev; rigidnost sistema; rigidnost trga
SSKJ²
rígniti -em dov. (í ȋ)
1. oglasiti se z glasom i-a: osel je čudno rignil
// ekspr. dati riganju podoben glas: sirena, top rigne
2. nizko spahniti se: pijanec je rignil; s smiselnim osebkom v dajalniku po jedi se mu je nekajkrat rignilo
● nizko kaj, je hripavo rignil krčevito rekel
SSKJ²
rigoláč -a m (á)
agr. kdor rigola: rigolači so se lotili dela v nasadu; najeti rigolača
SSKJ²
rigólanje -a s (ọ̑)
glagolnik od rigolati: rigolanje in priprava zemljišč za nasade; lopata, stroji za rigolanje / ročno, strojno rigolanje
SSKJ²
rigólar -ja m (ọ̑)
agr. rigolač: rigolarji so pričeli z delom
SSKJ²
rigólati -am nedov. (ọ̑)
agr. rahljati zemljo z (zelo) globokim prekopavanjem, oranjem: rigolati njivo; jeseni so rigolali za vinograd / globoko, plitvo rigolati; ročno, strojno rigolati
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
rigólen -lna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na rigolanje: rigolna dela / rigolno oranje se je že precej uveljavilo
♦ agr. rigolni plug plug za globoko oranje hmeljišč, sadovnjakov, vinogradov
SSKJ²
rigoléto -a m (ẹ̑)
šalj., navadno v zvezi peti rigoleto bruhati: preveč je pil, zdaj pa poje rigoleto
SSKJ²
rigólnik -a m (ọ̑)
agr. rigolni plug: orati z rigolnikom; rigolnik in okopalnik
SSKJ²
rigoríst -a m (ȋ)
1. pristaš rigorizma: rigoristi in hedonisti
2. knjiž. zelo strog, nepopustljiv človek: ta profesor je bil znan kot velik rigorist; moralni rigorist
SSKJ²
rigorízem -zma m (ī)
1. filoz. etični nazor, po katerem je spoštovanje moralno-etičnih norm človekova brezpogojna dolžnost: Kantov rigorizem se kaže v njegovem zakonu o kategoričnem imperativu; hedonizem in rigorizem
2. knjiž. zelo velika strogost, nepopustljivost: rigorizem v presojanju odgovornosti
SSKJ²
rigoróz -a m (ọ̑)
nekdaj izpit ob zaključku fakultete, zlasti pravne, s katerim dobi kandidat naslov doktor: pripravljati se na rigoroz / prvi, drugi, tretji rigoroz
● šol. žarg., nekdaj ustni izpit kot pogoj za pripustitev k zagovoru doktorske disertacije, ki ga mora opravljati kandidat brez magisterija; ustni doktorski izpit
SSKJ²
rigorózen -zna -o prid., rigoróznejši (ọ̑)
knjiž. zelo strog, nepopustljiv: bil je preveč razumevajoč, da bi se strinjal s tem rigoroznim moralistom; biti rigorozen glede česa, v čem / zagovarjati nujnost rigoroznih ukrepov; rigorozno upoštevanje predpisov dosledno, natančno / ocenjevalni kriteriji so za to stopnjo preveč rigorozni / pri tem delu je potrebna rigorozna natančnost velika
    rigorózno prisl.:
    rigorozno presojati kaj
SSKJ²
rigoróznost -i ž (ọ̑)
knjiž. zelo velika strogost, nepopustljivost: pritoževati se nad rigoroznostjo nekaterih profesorjev; očitati komu moralno rigoroznost
SSKJ²
ríhta1 -e ž (ȋ) navadno v zvezi krvava rihta
1. zgod., v fevdalizmu sodišče s pravicami krvnega sodstva, zlasti nad podložniki; deželsko sodišče: poklicati koga pred krvavo rihto / krvava rihta ga je obsodila na smrt
2. star. sojenje, sodni proces: razglasiti dan krvave rihte / Nato se je začela pripravljati starodavna rihta, po kateri se je po mogočnih hišah kaznovalo prešuštvo (Prežihov)
SSKJ²
ríhta2 -e ž (ȋ)
nižje pog. ena ali več jedi, zlasti kuhanih, ki tvorijo samostojen del v okviru enega obroka: za kosilo so bile tri rihte: prežganka, krvavica s kislim zeljem in štruklji / vsako rihto je preveč solila jed
● pog., ekspr. ta človek je pokrita rihta ne kaže svojih negativnih lastnosti
SSKJ²
ríhtar -ja m (í)
1. star. sodnik: pripeljati koga pred rihtarja
2. zgod., ob koncu 18. in v začetku 19. stoletja vaški poglavar, župan: tako je odločil rihtar / vaški rihtar
♦ etn. rihtarja biti družabna igra, pri kateri eden od igralcev ugiba, kdo ga je udaril po zadnjici
SSKJ²
ríhtati -am nedov. (í) nižje pog.
1. skrbeti za koga, negovati: varovanca kar lepo rihta
2. priskrbovati, oskrbovati: rihtati drva / rihtati komu službo, stanovanje
● nižje pog. ta človek mi je zoprn, ker vedno koga rihta daje komu nauke, se vmešava v njegovo ravnanje, vedenje; nižje pog. ulilo se je, ravno ko je rihtala otroka za v šolo odpravljala otroka v šolo; nižje pog. mlada dva zdaj rihtata stanovanje urejata
    ríhtati se 
    živeti, imeti se: kako se kaj rihtate
SSKJ²
rík -a m (ȋ)
močen, predirljiv glas: rik se je razlegel daleč naokoli / ekspr. lovčev zmagoslavni rik krik
// rikanje: slišati bikov rik
SSKJ²
ríkanje -a s (ī)
glagolnik od rikati: slišati je bilo rikanje bika; rikanje slonov
SSKJ²
ríkati -am tudi ríčem nedov. (ī ȋ)
oglašati se z močnimi, predirljivimi glasovi: živina je rikala pred praznimi jaslimi / ekspr. topovi rikajo
SSKJ²
rikécija -e ž (ẹ́)
nav. mn., biol. mikroorganizem, ki povzroča nekatere nalezljive bolezni ljudi in živali, zlasti pegavico: z rikecijami okužene uši; rikecije in virusi
SSKJ²
ríkniti -em dov. (í ȋ)
oglasiti se z močnim, predirljivim glasom: razdražen bik je oglušujoče riknil
SSKJ²
ríkša -e ž (ȋ)
v nekaterih azijskih deželah vozilo z dvema kolesoma za prevoz ljudi, ki ga vleče človek: peljati se v rikši, z rikšo / motorna rikša
SSKJ²
ríkšar -ja m (ȋ)
v nekaterih azijskih deželah kdor vleče rikšo: rikšarji v Singapuru
SSKJ²
rílčar -ja [riu̯čar tudi rilčar] m (ȋ)
ekspr. žival z rilcem, zlasti prašič: prodati zadnjega rilčarja iz hleva
♦ zool. v tropskih gozdovih Bornea živeča opica, katere samec ima zelo dolg nos, Nasalis narvatus
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
rílčast -a -o [riu̯čast] prid. (ȋ)
nanašajoč se na rilec: rilčasta glava; rogate in rilčaste živali / ekspr. rilčast nos
♦ zool. rilčasti gad gad s privihanim gobcem in na spodnji strani ognjeno rdečim repom, Vipera aspis
SSKJ²
rílček -čka [riu̯čək] m (ȋ)
manjšalnica od rilec: pomoliti rilček iz zemlje; ježev rilček / rilček pri čajniku dulec
♦ zool. podaljšani del glave z grizalom na koncu pri nekaterih hroščih; zelo podaljšano sesalo pri metuljih
SSKJ²
rílčkar -ja [riu̯čkar tudi rilčkar] m (ȋ) zool.
1. majhen črn hrošč, ki uničuje zelje, Centorhynchus pleurostigma: uničevati rilčkarje
2. nav. mn. hrošči, ki imajo prednji del glave podaljšan v rilček, Curculionidae:
SSKJ²
rílec -lca [riu̯ca] m (ȋ)
1. podaljšani, zoženi prednji del glave z ustno odprtino pri nekaterih sesalcih: prašiči brodijo z rilci po blatu; ježev rilec / odpreti rilec
// ta del brez spodnje čeljusti: rilec in spodnja čeljust / skuhati rilec v ješprenju
2. v dolg mišičnat organ zrasla nos in zgornja ustna pri slonu: slon je z rilcem ovil deblo
3. ekspr. prednji, rilcu podoben del česa: rilec topa / rilec ladje kljun; rilec pri čajniku dulec
4. nizko obraz: udari ga na rilec; z odurnim rilcem se je obrnil k njemu
// usta: dvignil je pijačo k rilcu
● nizko ne vtikaj svojega rilca v vsako reč ne vmešavaj se; nizko kuhati rilec kujati se; ekspr. prodati zadnji rilec iz svinjaka prašiča
SSKJ²
rilóga -e ž (ọ̑)
obrt. tirnica, drsni tir (pri karnisi):
SSKJ²
Rím -a m (í)
v zvezah: ekspr. iti v Rim roditi; preg. vse poti vodijo v Rim isti cilj, namen se lahko doseže na različne načine
SSKJ²
ríma -e ž (ī)
lit. ujemanje samoglasnikov in soglasnikov od naglašenega samoglasnika dalje, polni stik: najti rimo na besedo roka; pesmi brez rim; aliteracija, asonanca in rima / čista, nečista rima; moška, ženska rima; notranja rima; oklepajoča, zaporedna rima
● ekspr. koval jo je v rime pisal je pesmi o njej; ekspr. z rimami popisan list z verzi; s pesmimi
SSKJ²
rimáč -a m (á)
1. slabš. pesnik: med rimači je bilo nekaj nadarjenih lirikov; rimači in posnemovalci
2. ekspr. kdor zna delati rime: nazadnje so ostali v igri le še najspretnejši rimači
SSKJ²
rímanje -a s (ȋ)
glagolnik od rimati: moderni pesniki opuščajo rimanje
● slabš. ukvarjati se z rimanjem s pisanjem pesmi
SSKJ²
rímar -ja m (ȋ)
ekspr. pesnik: moderni rimarji
SSKJ²
rimárij -a m (á)
slovar rim: izdati rimarij
SSKJ²
rimaríja -e ž (ȋ)
slabš. pisanje pesmi: ukvarjati se z rimarijo / kdo bo bral to dolgočasno rimarijo pesmi
SSKJ²
rímati -am nedov. in dov. (ȋ)
uporabljati besede, ki delajo, tvorijo rimo: rimati glagol z glagolom; te besede se ne rimajo / ta pesem se rima sredi vrstice ima rimo
    ríman -a -o:
    rimani verzi; prevodi klasičnih tragedij so rimani
SSKJ²
rimejk gl. remake
SSKJ²
rimésa -e ž (ẹ̑)
fin. vrednostni papir, zlasti menica, s katerim se poravna dolg: poslati rimeso
SSKJ²
rimlján -a m (ȃ)
zelo velik golob, ki je slab letalec: gojiti rimljane
SSKJ²
rimljánski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na (stare) Rimljane: rimljanski okus / rimljanska arhitektura rimska
SSKJ²
rímokatoličàn in rímokatoličán -ána m (ī-ȁ á; ī-ȃ)
pripadnik rimskokatoliške vere: stiki med protestanti in rimokatoličani
SSKJ²
rímokatoličánka ž (ī-ȃ)
pripadnica rimskokatoliške vere: vzgojena je bila kot rimokatoličanka
SSKJ²
rímokatólik -a m (ī-ọ̑)
pripadnik rinskokatoliške vere: v vasi živijo rimokatoliki in grkokatoliki
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
rímokatóliški -a -o prid. (ī-ọ̑)
rimskokatoliški: rimokatoliški duhovnik / Rimokatoliška cerkev
SSKJ²
rímski -a -o prid. (í)
1. nanašajoč se na (stare) Rimljane ali Rim: rimski časopisi; rimske znamenitosti / rimski cesar; v starem veku rimski imperij; rimska kultura / rimski nos nos z izbočenim vrhnjim delom; rimski pozdrav v fašistični Italiji pozdrav z dvigom iztegnjene desne roke v skoraj navpično lego
● rimska volkulja podoba volkulje kot simbol rimskega imperija
2. rimskokatoliški: rimska in pravoslavna cerkev
♦ arheol. rimske naselbine v naših krajih; astron. Rimska cesta medlo se svetlikajoči pas na nebu, ki ga sestavljajo številne, zelo oddaljene zvezde; mat. rimske številke številke tipa I, V, X; pravn. rimsko pravo civilno pravo rimske sužnjelastniške družbe; rel. (rimska) kongregacija najvišji upravni organ za določeno področje v Katoliški cerkvi; rimski misal misal, ki se uporablja v Katoliški cerkvi zahodnega obreda; šport. rokoborba v grško-rimskem slogu rokoborba, pri kateri so dovoljeni prijemi od pasu navzgor; zgod. rimski limes nekdaj limes po Donavi in Renu ter med njima; Rimsko cesarstvo nemške narodnosti od 15. stoletja do 1806 naslov za nemško cesarstvo; rimsko število v srednjeveških listinah število, ki označuje vrstni red določenega leta v petnajstletnem ciklusu
SSKJ²
rímskokatóliški -a -o prid. (ī-ọ̑)
nanašajoč se na katoličane ali katolištvo zahodnega obreda: rimskokatoliška vera / Rimskokatoliška cerkev
SSKJ²
rímskopráven -vna -o prid. (ī-ā)
nanašajoč se na rimsko pravo: rimskopravna načela
SSKJ²
rímstvo -a s (ī)
miselnost, kultura starih Rimljanov: vpliv rimstva
● knjiž. omahovati med rimstvom in protestantsko vero katolištvom
SSKJ²
rinascimento -a [rinašiménto] m (ẹ̑)
knjiž. (italijanska) renesansa: umetnost rinascimenta
SSKJ²
rínčica -e ž (ȋ)
nižje pog. obroček: potegniti trak skozi rinčice / deklica z zlatimi rinčicami v ušesih / na sejmu si je ogledovala rinčice prstančke
♦ etn. rinčice talati otroška igra, pri kateri en igralec ugiba, komu od igralcev je drugi spustil v roke prstan ali kak manjši predmet sploh
SSKJ²
rínež -a m (ȋ)
knjiž. buldožer: izkopati z rinežem
SSKJ²
rinfúzen -zna -o prid. (ȗ)
teh. nanašajoč se na nepakirano, drobno, sipko blago; razsut: rinfuzni tovor / blago v rinfuznem stanju
SSKJ²
ríng -a m (ȋ)
ograjen prostor, kjer nastopajo boksarji: nasprotnika sta stopila v ring / boksarski ring
● publ. njegovi uspehi v ringu boksu
♦ arheol. utrjena naselbina na ravnini s krožnimi nasipi in jarki, zlasti pri Avarih
SSKJ²
ringarája -a tudi -e m (ȃ)
1. otroška igra, pri kateri udeleženci, držeč se za roke, plešejo v krogu: otroci so se prijeli za roke in zaplesali ringaraja / igrati se, iti se ringaraja
2. ekspr. lahkomiselno življenje, veseljačenje: vsenaokrog je en sam ringaraja; naš ringaraja pretekle noči
SSKJ²
ringarájati -am nedov. (ȃ)
ekspr. igrati se ringaraja: ob popoldnevih so otroci na dvorišču veselo ringarajali
SSKJ²
ríngelšpíl -a [ringəlšpil] m (í-ȋ)
nižje pog. vrtiljak: voziti se na ringelšpilu; ringelšpili in gugalnice
SSKJ²
ringló -ja m (ọ̑)
sadno drevo ali njegov rdeči, rumeni, zeleni koščičasti sad, agr. renkloda: ringlo že cvete; kompot iz ringloja / utrgati nekaj ringlojev
SSKJ²
ríniti -em nedov. (í ȋ)
1. s silo, sunki (od zadaj) povzročati premikanje, hitrejše premikanje: deček je voziček vlekel, ženska pa rinila; pomagati riniti; riniti kolo navkreber / vsi so rinili, pa se avtomobil ni premaknil
2. s prislovnim določilom s silo, sunki (od zadaj) spravljati
a) na drugo mesto, v drug položaj: riniti koga k vratom, proti mizi; riniti zaboj čez prag; tisti za hrbtom so me rinili naprej
b) z določenega mesta, položaja: riniti koga od sebe, s klopi / buldožer rine sneg pred seboj / kot opozorilo na vratih rini
c) kam sploh: riniti polena pod kotel; riniti ključ v ključavnico; dojenček si rine pest v usta / riniti z roko v žep
// ekspr., navadno v zvezi z v spravljati koga v določen položaj, stanje, navadno brez njegove privolitve: riniti sina v medicino; riniti koga v zakon
3. ekspr., s prislovnim določilom prodirati iz česa ali v kaj: lopate rinejo v zemljo / bilke, gobe rinejo iz tal; zob že rine iz čeljusti
4. ekspr. vsiljivo, sovražno približevati se komu: zgrabil je palico in rinil k meni; odganjala je otroke, ki so rinili vanjo; rinil je vanj s pištolo; umikala se je, on pa je rinil za njo
5. nav. slabš., v zvezi z za zelo, vsiljivo si prizadevati pridobiti ljubezensko naklonjenost koga: kaj rineš za menoj; tudi on je rinil za mojo sestro
6. ekspr., v zvezi z v vztrajno, vsiljivo spraševati, prositi, prigovarjati: kadar se kuja, nočem riniti vanjo; neprestano rine vame, kaj mi je; rinili so vanj, naj jim pove / riniti v koga z vprašanji
// vsiljivo, zelo prijazno se vesti do koga: preveč je rinila v svoje sošolke
7. ekspr., navadno v zvezi z v nepremišljeno, trmasto se bližati čemu slabemu: ne vidi, da rine proti pogubi; riniti v nesrečo, nevarnost
// z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža udeleženost pri nastopu dejanja: za to stvar ne bom rinil v boj; ne rini v dolga pojasnjevanja; za vsako malenkost rine v prepir se začne prepirati
8. ekspr. hoditi, iti: spraševal sem se, zakaj rine vsak dan v kino; kam rineš v takem vremenu; pomagati ne moreš, ne rini tja / poleti vse rine na morje / mladi ljudje rinejo v mesto
9. ekspr., navadno s prislovnim določilom težko živeti, prebijati se: kako je? Rinem; za silo, nekako še rinemo; stroški so tako veliki, da komaj rinemo
● ekspr. zmeraj rine svojo hoče uveljaviti svojo voljo; ekspr. otroci so silili k njemu, on pa jih je rinil od sebe odrival; pog., ekspr. rine jo že proti osemdesetim kmalu bo star osemdeset let; ekspr. riniti z glavo skozi zid hoteti izsiliti, doseči nemogoče; ekspr. kamnite hiše rinejo v breg stojijo v bregu; ekspr. gore rinejo v nebo so zelo visoke; pog. zmeraj (se) rine v ospredje, naprej hoče biti prvi, upoštevan; ekspr. ta človek rine v najbolj zasebne stvari se vtika, se vmešava; pog. riniti z zadostnim uspehom izdelovati; pog., ekspr. riniti koga naprej zelo si prizadevati, da bi uspel; pog. v prvih dveh letih je še nekako rinil izdeloval
    ríniti se 
    s težavo se premikati v množici ljudi kam: riniti se proti izhodu; rinil sem se skozi gnečo / ljudje so se rinili proti vratom, v avtobus / kaj se pa rineš se gneteš, prerivaš
    // s težavo se premikati skozi kaj ozkega, ovirajočega: riniti se skozi gosto vejevje; riniti se skozi vrata; pren., ekspr. riniti se skozi težave, življenje
    rínjen -a -o:
    žel. rinjeni vlak vlak, ki ga potiska dodatna lokomotiva na koncu vlaka
SSKJ²
rínka -e ž (ȋ) nižje pog.
1. obroč: v strop so vzidane železne rinke / rinka za bika, medveda
2. prstan: natakniti si rinko
SSKJ²
rinóceros -a m (ọ̑)
knjiž. nosorog: povodni konj in rinoceros
SSKJ²
rinologíja -e ž (ȋ)
veda o nosu in njegovih boleznih:
SSKJ²
ripèč -éča -e prid. (ȅ ẹ́)
nar. pordel, zaripel: zaradi neprespanosti ripeče oči; ripeč od jeze
♦ bot. ripeča zlatica travniška rastlina z dlanastimi listi in zlato rumenimi cveti, Ranunculus acris
SSKJ²
rípiti se -im se nedov. (í ȋ)
nar. rdeti: češnje se že ripijo / ripiti se od jeze
Število zadetkov: 97669